Končno je stopil iz Cockerjeve sence

Boštjan Velkavrh je eden tistih glasbenikov, ki najprej sledijo nekomu drugemu, nato pa postanejo sami svoji. Morda zveni nenavadno in malce nerazumljivo, a je pravzaprav čisto preprosto. Pred leti je za kratek čas postal frontmen legendarne skupine Lačni Franz in nasledil Zorana Predina, potem pa so ga začeli primerjati s še slovitejšim ameriškim glasbenikom Joejem Cockerjem. Zanimivo je tudi to, da se je Boštjan rodil na isti dan kot ameriški zvezdnik, le da ne leta 1944, ampak 1977.

Cockerja se nikoli ni trudil imitirati, temveč se je z darom za izvajanje njegovih pesmi rodil. Pred leti je posnel reklamo za enega od slovenskih mobilnih operaterjev, za katero so potrebovali Cockerjev glas. Obiskal je tudi njegov koncert v Ljubljani, na katerem ga je navdušil, in čeprav legendarnega glasbenika izjemno spoštuje, si želi, da bi ga poznali in cenili kot Boštjana Velkavrha in ne kot kopijo nekoga drugega. V tej smeri je pred kratkim naredil pomemben korak, in sicer je izdal prvi samostojni album, ki nosi simboličen naslov Potovanje.

Deset ljubezenskih skladb je nastajalo skoraj tri leta, a pravi, da je bilo vredno počakati. Romantik, pevec, pisec besedil, pesnik asfalta, šaljivec, ambasador dobre volje, večni ljubimec ter nepoboljšljivi zaljubljenec, kot se opisuje, je avtor vseh skladb, na kar je še posebno ponosen. Na njegovi pestri glasbeni poti je zanimivo tudi to, da je velik poznavalec dogajanja za odrom, saj je bil pred leti tudi organizator koncertov.