NOVA PLOŠČA
Beirut napovedujejo album Gallipoli
Novo izdajo so navdihnili orgle in srednjeveško mestece. Med snemanjem so jedli pico, testenine in pekoče čilije.
Odpri galerijo
Zach Condon je prosil starše, da mu pošljejo orgle. FOTO: Guliver/getty Images
Skupina Beirut je svoj zadnji album No No No izdala leta 2015, nedavno pa je Zach Condon razveselil oboževalce in napovedal skorajšnji izid pete studijske izdaje. Plošča Gallipoli je bila posneta v New Yorku, Berlinu in Puglii. Ime je dobila po italijanskem mestu: »Gallipoli se je začela v mojih mislih, ko so končno v New York prispele moje orgle farfisa, ki so mi jih poslali starši od doma v Santa Feju.«
Zach je razkril, da je dobil orgle v svoji prvi službi, lokalnem filmskem, gledališkem središču in galeriji CCA. »Klaviaturist potujočega cirkusa jih je pustil v skladišču, potem ko se je nekaj tipk in funkcij polomilo in prenehalo delovati,« je pojasnil. »Naslednja tri leta sem poskušal iz orgel iztisniti vse skladbe, kar jih je bilo mogoče.«
Na prihajajoči album je seveda močno vplivalo njegovo zasebno življenje, saj je nastajal v obdobju, ko je bil razpet med New Yorkom in Berlinom, kjer je preživel veliko časa. Studijska izkušnja je trajala od 12 do 16 ur na dan, v tem času pa je jedel le pice, testenine in strašansko močne čilije, ki jih je kupoval od nekega dobavitelja v Lecceju.
»Neke noči smo naleteli na srednjeveško otoško mesto z obzidjem, imenovano Gallipoli. Tam smo Condon, Nick Petree, Paul Collins in Gabe Wax sledili sprevodu godbe na pihala, ki jo je vodil duhovnik s kipom mestnega svetnika. Hodili smo po ozkih ulicah čez mesto. Naslednji dan sem v zamahu posnel skladbo Gallipoli, premor sem naredil le, da sem lahko nekaj pojedel.«
Beirut so odlični v nastopih v živo. FOTO: Guliver/getty Images
Zach je razkril, da je dobil orgle v svoji prvi službi, lokalnem filmskem, gledališkem središču in galeriji CCA. »Klaviaturist potujočega cirkusa jih je pustil v skladišču, potem ko se je nekaj tipk in funkcij polomilo in prenehalo delovati,« je pojasnil. »Naslednja tri leta sem poskušal iz orgel iztisniti vse skladbe, kar jih je bilo mogoče.«
Na prihajajoči album je seveda močno vplivalo njegovo zasebno življenje, saj je nastajal v obdobju, ko je bil razpet med New Yorkom in Berlinom, kjer je preživel veliko časa. Studijska izkušnja je trajala od 12 do 16 ur na dan, v tem času pa je jedel le pice, testenine in strašansko močne čilije, ki jih je kupoval od nekega dobavitelja v Lecceju.
Snemanje je trajalo od 12 do 16 ur na dan.
»Neke noči smo naleteli na srednjeveško otoško mesto z obzidjem, imenovano Gallipoli. Tam smo Condon, Nick Petree, Paul Collins in Gabe Wax sledili sprevodu godbe na pihala, ki jo je vodil duhovnik s kipom mestnega svetnika. Hodili smo po ozkih ulicah čez mesto. Naslednji dan sem v zamahu posnel skladbo Gallipoli, premor sem naredil le, da sem lahko nekaj pojedel.«
