SEDEM NEPREMAGLJIVIH

Trumpa zažgali, pravljico prezrli

Objavljeno 03. avgust 2020 20.30 | Posodobljeno 03. avgust 2020 20.30 | Piše: Ciril Gale

Tomaž Schlegl je izdelal Kip svobode in napisal Sedem nepremagljivih.

Slovenski Kip svobode ni dolgo zdržal na svobodi ...
FOTO: Blaž Samec
Na svetu vladajo napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba. Ljudje vse bolj zapostavljajo etične vrednote. Nekega dne pa se prebudijo v epicentru smrtonosne pandemije, iz katerega se ne da pobegniti. Smrtonosni virus človeštvo pahne v velikansko krizo …« tako začenja pripoved Tomaž Schlegl v svoji najnovejši knjigi Sedem nepremagljivih, ki je nastala med epidemijo koronavirusa in je aktualna v več pogledih.

Izhodišče zgodbe je sedem smrtnih grehov. Ideja se po navadi udejanji, ko so razmere za to primerne. V času karantene Tomaž ni imel dela, zato je ustvaril pravljico in v njej prikazal svojo vizijo nove družbe. Želel je izraziti svoj pogled na trenutne razmere.

Najprej sem jo ponudil predsedniku države, a od njega nisem prejel odgovora. Naslednja so bila ministrstva, nato vse parlamentarne stranke. Prejel nisem niti enega odgovora.


image
Arhitekt Tomaž Schlegl je ustvaril pravljico, da bi ublažil posledice koronakrize. FOTO: Milena Rupar
Vodilno vlogo imajo ilustracije, ki so zelo stripovske – nazorne in čiste. Poleg tega je knjiga napisana na enostaven pravljičen način s pravljičnimi števili in s ponavljanjem, zato je primerna za otroke od tretjega leta starosti naprej. Pravljica je umetniški prispevek k blaženju koronakrize. Govori o jutrišnjem dnevu, o naši prihodnosti po koncu pandemije in o upanju, da bi iz te krize prišli boljši. Ker je Sedem nepremagljivih nastalo v času porajajoče se družbene krize, je avtor upal, da jo bodo podprli tisti, ki o koroni največ govorijo – torej politiki. Najprej jo je ponudil predsedniku države. »Od njega nisem prejel odgovora. Naslednja so bila ministrstva za zdravje, šolstvo, kulturo, obrambo in gospodarstvo. Tudi od njih nisem prejel odgovora. Nato sem ponudbo poslal vsem parlamentarnim strankam, tako koalicijskim kot opozicijskim. Prejel nisem niti enega odgovora. Če ponudbo pošljem gospodarstvenikom, vsaj vljudno odpišejo, za politično elito pa je korona očitno le politično sredstvo za utrjevanje oz. rušenje oblasti. V nadaljevanju bom zato moral poiskati druge načine prodaje, da si povrnem stroške tiska, morda prek družabnih omrežij,« z malce grenkobe ugotavlja umetnik.

Projekt novih newyorških dvojčkov

image
Politiki za pravljico niso pokazali zanimanja. FOTO: youtube
Pred časom je Schlegl razburil javnost s kipom, ki je spominjal na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ideja za kip se mu je porodila na dopustu – v tisti lahkosti bivanja je iskal način, kako populizem materializirati v obliki umetniške skulpture. Pri tem se mu je Trump zdel ustrezno utelešenje, na katero se lepi današnji svet. »Zavestno sem ga izrazil na čim bolj direkten in bizaren način. Rezultat je bila resnica. Trump je znan tudi po tem, da rad poneverja resnico, čeprav je ta več kot očitna in neizpodbitna. Poleg tega je predsednik Združenih držav Amerike, ki naj bi svetu predstavljale demokracijo in ki se ponašajo s Kipom svobode, kot sem poimenoval svojo skulpturo. Paradoks skulpture je tudi v tem, da je Kip svobode vsem priseljencem v ZDA predstavljal simbol novega upanja, Trump pa je meje začel zapirati,« je pojasnil avtor.
Po njegovem mnenju je bistvo umetnosti, da razdvaja, provocira, živcira, opozarja in seveda predvsem razsvetljuje.

»Slovenski Kip svobode je dosegel svoj namen, veliko ljudi je zelo razburil. Njegova zamisel od vsega začetka je bila, da bo kot del performansa zažgan, vendar so se člani kulturnega društva na Selih odločili, da mu raje poiščejo novega lastnika. No, ni dolgo zdržal na novi lokaciji. Ogorčena čustva krajanov Moravč so povzročila, da je kip kaj kmalu končal v plamenih. V umetniškem smislu je bil projekt dovršen,« sklene Tomaž Schlegl, urbanist, arhitekt, ilustrator, slikar in vizualni umetnik, ki ga zelo zanima tudi revitalizacija starih mestnih jeder. Pred leti je pripravil krovni predlog za celostno revitalizacijo starega jedra Kamnika, po terorističnem napadu 11. septembra 2001 v New Yorku pa je sodeloval na razpisu za arhitekturni predlog novega WTC. Izdelal je idejni arhitekturni predlog novih dvojčkov v New Yorku in z njim prišel celo do Silversteina, lastnika porušenih stolpnic. Schleglov projekt so uvrstili med 60 najboljših.




Deli s prijatelji