GRDOBIJE
Šokirano Rebeko zmerjajo s transvestitom
Pevka je razkrila, kakšne grdobije ljudje pišejo o njej, določeni ji celo pošiljajo zasebna sporočila.
Odpri galerijo
Včasih je resnično naporno biti slavna in priljubljena oseba v slovenskem medijskem prostoru, kar je nemalokrat na svoji koži izkusila tudi pevka Rebeka Dremelj. Je namreč precej aktivna na družabnih omrežjih, na katerih deli takšne in drugačne trenutke iz svojega poslovnega in zasebnega življenja, kar pa očitno moti nekatere njene sledilce, zato se je temu odločila narediti konec in razkrila, kakšne kritike neupravičeno letijo na njen račun.
»Starejša ko sem, manj se mi da ugajati ljudem. Manj se ukvarjam s tem, da me morajo imeti vsi radi. Resno. Prav prišla sem do spoznanja, da če ne znaš povedati ničesar lepega, bodi raje tiho,« premišljuje Rebeka in dodaja, da je njeno življenje razburkan ocean, kot pojejo tabujevci.
»Nekaj mojih določenih sledilcev pa je več kot očitno zmedenih, ker se ne znajo odločiti, ali sem super, carica, kraljica in lepotica ali sem transvestit, bedak in jim grem na kozlanje. O, moj bog, kaj vse jaz preberem o sebi. Stavke, besede, ki jih ne privoščim res nikomur, pišejo osebe, ki so v zasebnem življenju mame, babice, očetje, strici … Upam, da vsaj ne opravljajo poklica, ki je povezan z vzgojo otrok,« pravi Rebeka in ugotavlja, da ljudem primanjkuje empatije.
»Če tukaj omenim samo enega od komentarjev, ko je neka gospa pod eno od objav zapisala, da bom že videla, da se mi bo rak vrnil, in da ko se vrne, je še 100-krat hujše. Bom že videla! Mislim, da se nas velika večina strinja, da je to že na meji sovražnega govora. Verjemite, da se moja mama, oče, brat, mož, prijateljice ne počutijo prav dobro, ko berejo kaj takšnega,« je razočarana nad sovražnostjo nekaterih ljudi. Seveda pa se zgodba popolnoma zasuka, ko Rebeka na svojih profilih obdaruje zveste sledilce.
»Takrat sem carica marica, lepotička, najboljša na svetu. Tudi ko sem poročala o koncertu za bolnega dečka, ko sem se borila za to, da se je sploh izpeljal, sem bila carica, asica, res oseba s čudovitim srcem, ko pa reklamiram kakšno stvar, sem prodana duša, sram me je lahko in tako dalje. In če verjamete ali ne, prav zapomnila sem si imena oseb, ki so v dveh različnih primerih pisale enkrat v superlativih, drugič pa – kolikor je mogoče, negativno.«
Rebeka, ki je v dolgih letih uspešne kariere dobila debelo kožo, pravi, da se ob prebiranju žaljivk, da je videti kot moški, da je prodana duša in da ne počne ničesar drugega, kot se samo nastavlja, le nasmehne in zamahne z roko. »Ker se mi vsi, ki pišejo take stvari, smilijo. Zaradi zaslepljenosti ne vidijo dlje kot do svojega nosu. In to je njihov svet.«
Tudi zato se je odločila in sama sebi sveto obljubila, da ne bo ocenjevala ljudi, ne da bi poznala njihovo zgodbo. »Pa se mi še vedno tu in tam zatakne. Pred kratkim sem srečala osebo, ki je bila videti, kot da ima za seboj 20 lepotnih operacij. Pa kolegica, ki sedi poleg mene, reče: »Ja, Marija pomagaj, kaj je pa ta naredila sama iz sebe.«
In jaz komentiram: »Ja, nekateri res nimajo mere, ne razumem zdravnikov, da so ji še vedno pripravljeni vbrizgati polnilo v usta, ko pa vidijo, da je videti kot račka.« Resnica je mnogo bolj tragična – napadel jo je pes. Raztrgal ji je del obraza. Ni ji preostalo drugega, kot da so jo v roke vzeli lepotni kirurgi. Še danes me boli duša, da sem bila tako zelo podla in sem sploh kar koli komentirala. Ampak me je izučilo. Vživela sem se v to osebo in si poskušala predstavljati, kako zelo jo takšni komentarji bolijo,« se danes posipa s pepelom in dodaja, da nikoli ne bo razumela ljudi, ki sodijo druge, ne da bi poznali njihovo zgodbo.
»Dragi moji, ugriznimo se dvakrat v jezik, preden kaj napišemo, popljuvamo ali samo vprašamo. Ker – saj sami veste – vsaka zgodba ima dve plati. Tudi pri meni je včasih videti, da ne delam ničesar, čeprav cele dneve garam kot nora. Tudi pri vas je kdaj kaj videti drugače, kot je v resnici. Nikoli ne vidimo cele slike, ker je ne moremo. Namesto da pljuvamo, raje širimo ljubezen, se imejmo radi in si raje povejmo kaj lepega. Naj nas hranijo pozitivne informacije. Negativizma je tako ali tako že preveč, se vam ne zdi?« obrekljivcem na srce še polaga pevka.
»Starejša ko sem, manj se mi da ugajati ljudem. Manj se ukvarjam s tem, da me morajo imeti vsi radi. Resno. Prav prišla sem do spoznanja, da če ne znaš povedati ničesar lepega, bodi raje tiho,« premišljuje Rebeka in dodaja, da je njeno življenje razburkan ocean, kot pojejo tabujevci.
»Nekaj mojih določenih sledilcev pa je več kot očitno zmedenih, ker se ne znajo odločiti, ali sem super, carica, kraljica in lepotica ali sem transvestit, bedak in jim grem na kozlanje. O, moj bog, kaj vse jaz preberem o sebi. Stavke, besede, ki jih ne privoščim res nikomur, pišejo osebe, ki so v zasebnem življenju mame, babice, očetje, strici … Upam, da vsaj ne opravljajo poklica, ki je povezan z vzgojo otrok,« pravi Rebeka in ugotavlja, da ljudem primanjkuje empatije.
»Če tukaj omenim samo enega od komentarjev, ko je neka gospa pod eno od objav zapisala, da bom že videla, da se mi bo rak vrnil, in da ko se vrne, je še 100-krat hujše. Bom že videla! Mislim, da se nas velika večina strinja, da je to že na meji sovražnega govora. Verjemite, da se moja mama, oče, brat, mož, prijateljice ne počutijo prav dobro, ko berejo kaj takšnega,« je razočarana nad sovražnostjo nekaterih ljudi. Seveda pa se zgodba popolnoma zasuka, ko Rebeka na svojih profilih obdaruje zveste sledilce.
»Takrat sem carica marica, lepotička, najboljša na svetu. Tudi ko sem poročala o koncertu za bolnega dečka, ko sem se borila za to, da se je sploh izpeljal, sem bila carica, asica, res oseba s čudovitim srcem, ko pa reklamiram kakšno stvar, sem prodana duša, sram me je lahko in tako dalje. In če verjamete ali ne, prav zapomnila sem si imena oseb, ki so v dveh različnih primerih pisale enkrat v superlativih, drugič pa – kolikor je mogoče, negativno.«
Rebeka, ki je v dolgih letih uspešne kariere dobila debelo kožo, pravi, da se ob prebiranju žaljivk, da je videti kot moški, da je prodana duša in da ne počne ničesar drugega, kot se samo nastavlja, le nasmehne in zamahne z roko. »Ker se mi vsi, ki pišejo take stvari, smilijo. Zaradi zaslepljenosti ne vidijo dlje kot do svojega nosu. In to je njihov svet.«
Predsodki
Tudi zato se je odločila in sama sebi sveto obljubila, da ne bo ocenjevala ljudi, ne da bi poznala njihovo zgodbo. »Pa se mi še vedno tu in tam zatakne. Pred kratkim sem srečala osebo, ki je bila videti, kot da ima za seboj 20 lepotnih operacij. Pa kolegica, ki sedi poleg mene, reče: »Ja, Marija pomagaj, kaj je pa ta naredila sama iz sebe.«
Neka gospa je zapisala, da bom že videla, da se mi bo rak vrnil!
In jaz komentiram: »Ja, nekateri res nimajo mere, ne razumem zdravnikov, da so ji še vedno pripravljeni vbrizgati polnilo v usta, ko pa vidijo, da je videti kot račka.« Resnica je mnogo bolj tragična – napadel jo je pes. Raztrgal ji je del obraza. Ni ji preostalo drugega, kot da so jo v roke vzeli lepotni kirurgi. Še danes me boli duša, da sem bila tako zelo podla in sem sploh kar koli komentirala. Ampak me je izučilo. Vživela sem se v to osebo in si poskušala predstavljati, kako zelo jo takšni komentarji bolijo,« se danes posipa s pepelom in dodaja, da nikoli ne bo razumela ljudi, ki sodijo druge, ne da bi poznali njihovo zgodbo.
»Dragi moji, ugriznimo se dvakrat v jezik, preden kaj napišemo, popljuvamo ali samo vprašamo. Ker – saj sami veste – vsaka zgodba ima dve plati. Tudi pri meni je včasih videti, da ne delam ničesar, čeprav cele dneve garam kot nora. Tudi pri vas je kdaj kaj videti drugače, kot je v resnici. Nikoli ne vidimo cele slike, ker je ne moremo. Namesto da pljuvamo, raje širimo ljubezen, se imejmo radi in si raje povejmo kaj lepega. Naj nas hranijo pozitivne informacije. Negativizma je tako ali tako že preveč, se vam ne zdi?« obrekljivcem na srce še polaga pevka.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
19:00
Na nastopu sem oblečen