KILOMETER NIČ

Rogličeva Lora: Odločen, prizemljen, predan, to je Primož

Objavljeno 20. september 2020 14.28 | Posodobljeno 20. september 2020 14.28 | Piše: Drago Perko

Magistrica evropskih študij, psihologinja, navijačica, mati, zdaj tudi pisateljica, to je srčna dama Primoža Rogliča.

Primož Roglič z družino, kjer se vse začne in konča.
Pravijo, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Za kolesarskim šampionom Primožem Rogličem stoji in kolesari 29-letna Lora Klinc iz Hoč. Sprva sta bila prijatelja, potem še malce boljša prijatelja. Potem pa se je zgodilo. Danes sta ponosna na sina Leva. 

image
Lora Klinc je izdala knjižni prvenec, v mislih že snuje drugo literarno delo.
Boljša polovica je pred časom v Sloveniji predstavila svoj knjižni prvenec z naslovom Kilometer nič in glavnim junakom Primožem, kajpak. Preden se je podala v Francijo podpirati svojega princa na kolesu, smo jo pocukali za rokav.
 

O čem ste sanjali kot otrok, kaj je želela postati Lora?

''Najprej sem si želela biti res dobra športnica, trenirala sem odbojko. Že kot otrok sem vedela, da bom napisala knjigo. Pred časom sem v šolskem glasilu našla pogovor, v katerem sem rekla, da si želim biti v življenju srečna, mirna, zadovoljna in zdrava.''

Ni skrivnost, da živite na visokih obratih. Če ne bi bilo teh padcev, ki so se na začetku kolesarske kariere lepili na Primoža, potem bi lahko mirno rekli, da imate lepo življenje.

''Trenutno sem zaradi celotne situacije okoli Primoža resnično zaskrbljena. Sicer pa se ne motite, srečna sem.''

Kako dojemate svoje življenje?

''Kot blagoslov, privilegij. Da se vsak dan zbudim, svobodna sem. Že res, da imam svoje delo, ampak delam to, kar imam rada. Zelo sem hvaležna, da imam privilegij živeti na tak način. A pridejo tudi slabši dnevi, ko me zbudi budilka, pa tudi meni se zgodi, da imam manko energije ...''

Če bi športe rangirali, kje bi bilo kolesarstvo?

''Na prvem mestu je odbojka, potem so smučarski teki.''

Potem že kolesarstvo?

''To bo verjetno že material za novo knjigo. Kolesarstvo povezujem s Primožem, ki je moja prva asociacija v tej zvezi. Ki pa se ga ogibam, kolesarstva namreč, ko se zgodijo nesreče, poškodbe, padci ... Najhuje je, ko se zgodi nesreča. Nemočno stojiš ob cesti, nekdo pade. Čakaš. Ti trenutki so najdaljši. Nič ne moreš storiti. Skrbi te. Kdo je, kaj se je zgodilo, kdo je še poleg.''

Pa saj so v kolesarstvu tudi lepi trenutki.

''Veliko jih je.''

So to tudi trenutki sreče?

''Dejansko sem po Primoževi zmagi na dirki po Španiji čutila bolj olajšanje kot pa srečo. Primož je tak človek, da nas zna na vse pripraviti. Jaz sem bolj jokica, na startu zadnje etape Tour de l'Aina sem že jokala. Nisem se mogla umiriti. Na koncu je zmagal. Pa sem bila na to pripravljena, nič nisem jokala.''

Kdaj ste čutili srečo?

''Popolne sreče ni. Morda gre res bolj za olajšanje, kot sem že prej opisala. Največja športna sreča pa je bila prisotna lani v Veroni ob koncu dirke po Italiji, ko se je Primož vrnil na zmagovalni podij. Vsi vemo, da je šel v Italijo, da zmaga na dirki, a se je vmes zgodilo marsikaj. Po vsem tem, kar je prestal, je bilo tretje mesto velika zmaga! Ob koncu dirke smo bili v Veroni v tisti areni zbrani vsi, avditorij je bil poln, scena pa veličastna.''

Je sreča tudi to, da greste s Primožem skupaj na kolo?

''Saj se peljeva skupaj, tudi v klanec. Dober navijač je, spodbuja me, a se ob moji vožnji tudi od srca nasmeji.''

Sreča je zagotovo tudi družina. Kako vas je materinstvo naredilo boljšo?

''Tega pa ne vem, bi moral kdo drug kaj več povedati. (V tem hipu se začne oglašati sin Lev, ki želi v mamino naročje; op. a.)''

Pa ponovimo vprašanje zdaj, ko je prvorojenec v vašem naročju.

''Rojstvo otroka ti spremeni perspektivo življenja. Imaš otroka, Tour de France je pa le in samo dirka. Tega se moraš zavedati. Včasih se moraš na to spomniti, sicer pa, to je Lev.''

Na zadnji dirki je za Primoža pesti stiskal tudi sin. Očka ima izvrstno ekipo Jumbo Visma, kaj pa Lev? Se že ve, kdo bo z njim na Touru?

''Sprva bomo malce počakali, kako se bo zadeva odvila, potem pa bomo seveda od blizu spremljali dirko.''

Kdaj ste imeli zadnji stik s Primožem, zadnji objem? Verjetno sta karantena in vse okoli novega koronavirusa menjala tudi vaše navade.

''Primož je že večkrat rekel, da je bilo njegovo dosedanje življenje, torej še pred pojavom koronavirusa, v napol karanteni. Zdaj se je to še poostrilo, stiki so zelo omejeni, nosimo maske, razkužujemo se, ohranjamo razdaljo. Po eni strani je to vse jasno, saj se lahko ob vnosu virusa zgodi marsikaj. Ko so bili na pripravah, nismo imeli nobenih stikov.
Ko pa so šli na podaljšane priprave, smo bili lahko skupaj, a smo bili vsi testirani na covid-19. ''

Legenda je, da Primož na tekmi napade na delu proge, kjer stojite vi. Se je kdaj zgodilo, da vas je Primož poslal na določeno mesto, potem pa so vas premestili, da bi zmedli konkurenco?

''Ne, ni povsem tako. Reciva tako, kot ste začeli: to je legenda, vsak pa jo potem malce prikroji. Drži pa, da mi naroči, kje moram stati. Menim, da je to bolj psihološka fora. Gre za to, da ko starta, da ima na progi še back up.''

Nekateri pravijo, da je vaša knjiga Kilometer nič priročnik za kolesarske telebane. Koliko sami zdaj veste o kolesarstvu?

''Ne vem vsega, ves čas se učim ... To je življenje. Taka sem, da sprašujem Primoževe športne direktorje. Ta šport mi je pač blizu.''

Verjetno je bil Primož tudi prvi, ki je knjigo bral?

''Seveda, prebral je, knjiga mu je bila všeč.''

Kako bi ga opisali v treh besedah?

''Odločen, prizemljen, predan. To je Primož.''




Deli s prijatelji