TV SLOVENIJA
Pogledali smo v zakulisje najbolj gledane oddaje
Oddaja Adijo, 2020 je bila ena najbolj gledanih v minulem letu na TV Slovenija. Za kamerami so bili Jure Karas, Martin Juhart, Aljaž Bastič in Tina Novak.
Odpri galerijo
Ekipa silvestrske oddaje Adijo, 2020
Na TV Slovenija sta zadnje minute minulega leta v oddaji Adijo, 2020 skupaj z gledalci v živo odštevala Blaž Švab in izjemna Maja Martina Merljak. Prav ta oddaja je bila lani tudi ena od najbolj gledanih, saj jo je spremljalo slabih 20 odstotkov ali 369.300 gledalcev, starih več kot štiri leta, kar je 43-odstotni delež vseh gledalcev televizije.
Poleg Švaba so jo več mesecev pod taktirko urednika Andreja Hoferja pripravljali scenarist Jure Karas, ki je napisal tudi tekst za humoriste Gorana Hrvaćanina, Maria Ćulibrka in Jerneja Kogovška, glasbeni producent Martin Juhart, režiserja Aljaž Bastič in Tina Novak ter producentka Tanja Lunar. Gre za izjemno ekipo predanih ljudi, zato smo nekatere pobarali, kako so potekale večmesečne priprave in kaj je bil zanje največji izziv. »Jaz bi morala prevzeti vsa terenska snemanja, Aljaž pa se posvetiti montaži in studijskemu delu.
A je na koncu Aljaž vseeno vskočil tudi na tri terenska snemanja, ker sem bila vezana še na druge projekte. Zato sem mu pomagala v montaži. Projekt je bil res zahteven, ker smo morali v dvanajstih terminih posneti okrog 30 glasbenikov po vsej Sloveniji. Ves čas pa je bilo treba razmišljati montažno, kako bodo stvari na koncu združene v celoto, zato sem bila vesela, da je bil z mano na terenu tudi Martin Juhart, ki je ves čas razmišljal o glasbeni sliki in sva se z Aljažem lahko posvetila videu,« nam je zaupala mlada režiserka Tina Novak. Njen kolega Bastič, ki je tudi asistent Marka Naberšnika na fakulteti, pa tudi glasbenik, je dodal: »S Tino sva res uspešno sodelovala tako na terenu kot v montaži. Režijsko pravilo je sicer, da je najlažji način, da potopiš ladjo, če imaš dva kapetana. A midva sva v kolegialnem duhu dobro skrbela za 'plovbo' in z visoko profesionalnostjo usklajevala režijske poglede.« Pa vendar, priznava Bastič, je bilo delo izjemno zahtevno.
»Montaža je potekala od sredine decembra do silvestrskega dne, v tednu do emitiranja tudi po 16 ur na dan. Vse zato, da bi gledalci dobili najboljšo možno izkušnjo. Ob tem je bilo treba upoštevati vse stroge ukrepe zaradi epidemije. Zato smo teden dni montirali vse prek spletnih orodij in oddajo sestavljali prek zooma ter usklajevali še 'živo' grafiko, kot so bile denimo virtualna smrečica, dobre misli v studiu in fotografije, s čimer so se kolegi prav tako ukvarjali mesec dni. Sicer pa je vsaka oddaja zahtevna za izvedbo in je plod timskega dela. Studijski del ekipe je z veliko profesionalnosti omogočil oddajo v živo, medtem ko so bili deli, namenjeni studijskemu oglašanju, zmontirani in odmerjeni do stotinke sekunde natančno, zato je bila usklajenost res nujna,« je pojasnil Bastič. In kakšna je bila vloga glasbenega producenta Martina Juharta?
»Rdeča nit oddaje Adijo, 2020 je bila, da nam glasbeniki zapojejo od doma, vmes pa se spomnimo njihovih nastopov v minulih petih letih v oddaji Silvestrskih pozdrav, ki smo jih snemali v mariborski dvorani Tabor. Zato sva z Blažem (Švabom, op. p.) večkrat preposlušala in pregledala vseh pet oddaj, kar je trajalo več ur. Iz posnetkov pa sestavila ožji izbor megauspešnic. Potem naju je čakal še težji korak. Vse pesmi je bilo treba razporediti v scenarij, predvideti, kam umestiti humoriste in napovedi, hkrati pa paziti na dramaturgijo in gradacijo,« pravi Juhart. In paziti še na vrsto drugih posebnosti, tudi časovno usklajenost. »Zato se je večkrat pojavilo vprašanje, koliko je ura, ali določena pesem spada v tisti okvir in ali je morda bolje kateri točki zamenjati,« še razloži Juhart. A tudi to še niso bile vse skrite posebnosti celotnega večera.
»Vse pesmi so se morale med seboj tonsko skladati. Kar pomeni, da so Polkaholiki, ko je Dejan Vunjak odpel izbrano skladbo, to isto pesem nadaljevali v isti tonaliteti. Tako so bili prehodi med skladbami tekoči in povsem nemoteči, večer pa smo povezali v celoto,« nam je še zaupal Juhart. In še ena zanimivost, menda nihče od nastopajočih, ki so jih poklicali, ni zavrnil povabila. Nasprotno. Vsi so se zelo potrudili in dokaj zgodaj okrasili svoje domove, da je bilo snemanje čim bolj pristno. »Vsem pa sem neizmerno hvaležen tudi, da so nas v teh epidemiološko občutljivih časih spustili v svoje domove in tako pomagali soustvariti čudoviti projekt,« sklene Juhart.
Režiserka Tina Novak se je izkazala.
Poleg Švaba so jo več mesecev pod taktirko urednika Andreja Hoferja pripravljali scenarist Jure Karas, ki je napisal tudi tekst za humoriste Gorana Hrvaćanina, Maria Ćulibrka in Jerneja Kogovška, glasbeni producent Martin Juhart, režiserja Aljaž Bastič in Tina Novak ter producentka Tanja Lunar. Gre za izjemno ekipo predanih ljudi, zato smo nekatere pobarali, kako so potekale večmesečne priprave in kaj je bil zanje največji izziv. »Jaz bi morala prevzeti vsa terenska snemanja, Aljaž pa se posvetiti montaži in studijskemu delu.
Glasbeni producent Martin Juhart, sicer harmonikar Poskočnih muzikantov, je opravil izjemno delo. FOTO: MOJCA MAROT
A je na koncu Aljaž vseeno vskočil tudi na tri terenska snemanja, ker sem bila vezana še na druge projekte. Zato sem mu pomagala v montaži. Projekt je bil res zahteven, ker smo morali v dvanajstih terminih posneti okrog 30 glasbenikov po vsej Sloveniji. Ves čas pa je bilo treba razmišljati montažno, kako bodo stvari na koncu združene v celoto, zato sem bila vesela, da je bil z mano na terenu tudi Martin Juhart, ki je ves čas razmišljal o glasbeni sliki in sva se z Aljažem lahko posvetila videu,« nam je zaupala mlada režiserka Tina Novak. Njen kolega Bastič, ki je tudi asistent Marka Naberšnika na fakulteti, pa tudi glasbenik, je dodal: »S Tino sva res uspešno sodelovala tako na terenu kot v montaži. Režijsko pravilo je sicer, da je najlažji način, da potopiš ladjo, če imaš dva kapetana. A midva sva v kolegialnem duhu dobro skrbela za 'plovbo' in z visoko profesionalnostjo usklajevala režijske poglede.« Pa vendar, priznava Bastič, je bilo delo izjemno zahtevno.
»Montaža je potekala od sredine decembra do silvestrskega dne, v tednu do emitiranja tudi po 16 ur na dan. Vse zato, da bi gledalci dobili najboljšo možno izkušnjo. Ob tem je bilo treba upoštevati vse stroge ukrepe zaradi epidemije. Zato smo teden dni montirali vse prek spletnih orodij in oddajo sestavljali prek zooma ter usklajevali še 'živo' grafiko, kot so bile denimo virtualna smrečica, dobre misli v studiu in fotografije, s čimer so se kolegi prav tako ukvarjali mesec dni. Sicer pa je vsaka oddaja zahtevna za izvedbo in je plod timskega dela. Studijski del ekipe je z veliko profesionalnosti omogočil oddajo v živo, medtem ko so bili deli, namenjeni studijskemu oglašanju, zmontirani in odmerjeni do stotinke sekunde natančno, zato je bila usklajenost res nujna,« je pojasnil Bastič. In kakšna je bila vloga glasbenega producenta Martina Juharta?
Izjemo predan mlad režiser Aljaž Bastič je režiral tudi vse oddaje Slovenski pozdrav v zadnji sezoni. FOTOGRAFIJE: RTV SLOVENIJA
»Rdeča nit oddaje Adijo, 2020 je bila, da nam glasbeniki zapojejo od doma, vmes pa se spomnimo njihovih nastopov v minulih petih letih v oddaji Silvestrskih pozdrav, ki smo jih snemali v mariborski dvorani Tabor. Zato sva z Blažem (Švabom, op. p.) večkrat preposlušala in pregledala vseh pet oddaj, kar je trajalo več ur. Iz posnetkov pa sestavila ožji izbor megauspešnic. Potem naju je čakal še težji korak. Vse pesmi je bilo treba razporediti v scenarij, predvideti, kam umestiti humoriste in napovedi, hkrati pa paziti na dramaturgijo in gradacijo,« pravi Juhart. In paziti še na vrsto drugih posebnosti, tudi časovno usklajenost. »Zato se je večkrat pojavilo vprašanje, koliko je ura, ali določena pesem spada v tisti okvir in ali je morda bolje kateri točki zamenjati,« še razloži Juhart. A tudi to še niso bile vse skrite posebnosti celotnega večera.
Režijsko pravilo je sicer, da je najlažji način, da potopiš ladjo, če imaš dva kapetana.
»Vse pesmi so se morale med seboj tonsko skladati. Kar pomeni, da so Polkaholiki, ko je Dejan Vunjak odpel izbrano skladbo, to isto pesem nadaljevali v isti tonaliteti. Tako so bili prehodi med skladbami tekoči in povsem nemoteči, večer pa smo povezali v celoto,« nam je še zaupal Juhart. In še ena zanimivost, menda nihče od nastopajočih, ki so jih poklicali, ni zavrnil povabila. Nasprotno. Vsi so se zelo potrudili in dokaj zgodaj okrasili svoje domove, da je bilo snemanje čim bolj pristno. »Vsem pa sem neizmerno hvaležen tudi, da so nas v teh epidemiološko občutljivih časih spustili v svoje domove in tako pomagali soustvariti čudoviti projekt,« sklene Juhart.
