MINI INTERVJU

Nataša Pirc Musar se je zaljubila v Iva, on pa o tem ni imel pojma

Razkrila nam je nekaj podrobnosti o zasebnem življenju.
Fotografija: Nataša Pirc Musar. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Nataša Pirc Musar. FOTO: Blaž Samec

Te dni se je tudi uradno začela volilna kampanja za novega predsednika republike. O tem, kakšne poglede na družbeno in politično dogajanje imajo predsedniški kandidati, je bilo že veliko povedanega, mi pa smo jim zastavili nekoliko bolj osebna vprašanja: med drugim, kaj znajo skuhati in kdaj so se prvič zaljubili. Objavljamo drugega v seriji intervjujev s predsedniškimi kandidati. 

Nataša Pirc Musar nam je med drugim zaupala, da ji pogled na kri ustvarja nelagodje ter da je v resnici zelo čustvena oseba, čeprav jo marsikdo vidi drugače.

Kakšno glasbo poslušate v avtu?

V avtu sem najraje v glasbeni družbi pop balad. Pomirjajo, sproščajo in so primerno ravnotežje vse večjemu cestnemu kaosu in življenjski dinamiki. Sicer pa rada poslušam tudi etno glasbo z vsega sveta, ki jo tudi sama zelo rada prepevam.

Vaš najljubši film?

Film Top Gun 1 sem si v dijaških in študentskih časih ogledala 14-krat. Pa ne zaradi Toma Cruisa. Letala, njihova hitrost, sposobnost, moč, nadzvočnost, tehnika in tehnologija, to me je takrat popolnoma prevzelo.

Kaj pa knjiga?

Izmed res številnih knjig, ki sem jih v življenju prebrala, pa bi izbrala eno od mojih lanskoletnih branj, to je knjiga Gretin Greh Urške Klakočar Zupančič. Govori o ljubezni doma izobraženega slovenskega kmečkega dekleta do plemiča v prvi polovici 17. stoletja. Izjemna knjiga, ki odpre čustvom prosto pot, ki z bogastvom jezika, s slogom in z dramaturgijo pritegne bralca do te mere, da knjige ni moč odložiti pred koncem. Za dobrih 500 strani sem tako rekoč brez vmesnega vdiha potrebovala le en dan.

Kaj je bila zadnja jed, ki ste jo skuhali za kosilo?

Po kuharskem mojstrstvu pri nas sicer bolj slovi moj mož Aleš. A tudi moja kuharija ni kar tako. Obožujem T-bone steake, ki sem jih postregla nazadnje in so tudi sicer del mojega keto principa prehranjevanja, ki se ga držim že dobro leto. Potrpežljivo se lotim priprave, od mariniranja, ki traja pri nas tri dni, do pravilne peke pri pravi temperaturi, ki zagotovi, da je meso mehko in sočno. Praksa dela mojstra.

Kdaj ste se prvič zaljubili?

Oh, prva nedolžna zaljubljenost seže pri meni že v osnovno šolo. Sošolcu je bilo ime Ivo in takrat se mi je strašno »dopadel«. Seveda pa on o tem ni imel pojma.

Kaj ste mislili, da boste po poklicu, ko ste bili še otrok?

V mladosti sem bila prepričana, da bom zdravnica. To je zame še danes izjemno lep, plemenit poklic, ki sem ga želela opravljati z dušo in s srcem. Kasneje se je izkazalo, da mi pogled na kri ustvarja nelagodje, kar me je odpeljalo med črke, v pravo. Med črkami zakonov sem našla pravo poslanstvo, v katerem zares uživam. Pomagati posameznikom, podjetjem, institucijam v boju z močno državo je prav tako plemenit in odgovoren poklic. Tudi ta mnoge »zdravi in ozdravi«.

Katera je vaša najbolj šibka točka?

Marsikdo me vidi drugače, a sem zelo čustvena oseba. Bolijo me vse vrste krivic. Najprej do drugih ljudi, starejših, otrok, zapuščenih, odrinjenih, revnih, ljudi z boleznijo, ljudi brez prihodnosti. Bolijo me tudi krivice, ki se dogajajo meni osebno. Prek njih še bolj podoživljam, kaj doživljajo drugi. Kot ljubiteljico psov pa me boli tudi neprimeren, nečloveški, krut odnos do živali.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas