Miša Molk brez dlake na jeziku okrcala nastop Klemna Slakonje

Legendarna televizijska voditeljica Miša Molk, prva dama slovenske televizije in dolgoletna soustvarjalka ter poznavalka tekmovanja za pesem Evrovizije, je poznavalsko in kritično pokomentirala nastop slovenskega predstavnika za Evrovizijo Klemna Slakonjo. »Ne smemo nojevsko glave potisniti v pesek. Ali užaljeno žalovati. Je treba kaj tudi povedati.«
Sprva je še pred začetkom letošnjega spektakla javno na svojem facebooku izrazila dvom o uspehu slovenske evrovizijske skladbe How much time do we have left, zdaj – po končanem izboru – je šla še nekoliko dlje.
Miša Molk je brez olepševanja komentirala zaključek tekmovanja. »No, pa je mimo. Tudi EBU z lahkoto pogleda čez prste. Pay to play (Plačaj, da lahko sodeluješ, op.a.),« je zapisala in tako nakazala na nezadovoljstvo z delovanjem evropske radiodifuzne zveze, ki skrbi za izvedbo tekmovanja.
Kljub temu je pohvalila organizacijo gostiteljice: »Država gostiteljica je vse tri prireditve odlično speljala. Na odru zagotovo nikomur ni bilo lahko.« Opozorila je na psihično in fizično breme, ki ga nosijo izvajalci, ko predstavljajo svojo državo na tako odmevnem mednarodnem dogodku.
Kritika brez milosti: od režije do pripovedne praznine
Molkova ni skoparila s podrobnim analiziranjem slovenskega nastopa. »Naš celoviti nastop očitno ni bil dovolj učinkovit,« je dejala in dodala, da je bila predstava »preveč poenostavljena, naslonjena na besedilo, ki ga občinstvo ni poznalo ali razumelo«.
Še bolj neposredno pa je komentirala vizualno izvedbo: »Zakaj je treba vse dobesedno, tavtološko upodobiti, se postaviti na glavo, ker se je Klemnu in Mojci svet obrnil na glavo ob spoznanju, da je hudo zbolela. Seveda se ti svet sesuje, ne veš, kako bo šlo naprej, če sploh. Ni dvoma, da se nas je vse dotaknila njuna huda preizkušnja, ko smo izvedeli zanjo. In veselje ob tem, da je mimo. «
Pravi, da je bil televizijski nastop slab: »Ni bil dobro realiziran, se opravičujem, zrežiran. Videla sem veliko videoprojekcij, ki so odlično podprle nastope izvajalcev; dobil si en mali film, kreativno pripoved, ki je podkrepila tudi slabše izvajalce in vzbudila pozornost. Videla sem dobro, domišljeno scenografijo na odru, ki je veliko pripomogla k boljši umestitvi izvajalk in izvajalcev. Pri našem nastopu pa eno božično ozvezdje in obrat na glavo. Se spomnim, ko je Guildo Horn plezal na drog in me je bilo strah, da bo padel ... Tudi pri Klemnu sem razmišljala predvsem o tem, ali bodo vezi zdržale. To je bil tudi edini suspenz, ki sem ga doživela.«
Dodala je, da je bil prihod Klemnove partnerice Mojce Fatur na oder zamujena priložnost za pravo emocionalno pripoved: »Prihod Mojce, če že, je bil edinstvena priložnost, kako to prikazati in povedati zgodbo. Pričakovala sem, da me bosta nastop in predstavitev pesmi pripeljala tja, v izpolnitev, v hkratno sidrišče upanja in zmagoslavja. V vznesenost in epsko odrešitev. Ne, nista me. Pa so bile možnosti. Ponesrečilo se je. Bilo je predvidljivo, nič kaj sodobno in zelo poenostavljeno, kljub fizično zahtevnemu nastopu našega izvajalca Klemna.«
Med emocijo in sentimentom
Molkova se je poglobila tudi v čustveni učinek slovenskega nastopa. Opozorila je na razliko med čustvom, ki premika, in sentimentalnostjo, ki zgolj obstane: »In kar se pesmi in našega predstavnika tiče, se zdi, da ne ločimo prav dobro, kaj je sentiment in kaj je emocija. Obakrat gre seveda za čustva. Ampak pri emociji gre za aktivno čustvo z odnosom do nekoga, do stvari, in kar je najpomembneje, emocija nas požene naprej. Sentiment ždi. Ugnezden. Brez odnosa do zunanjosti. Pogosto se sproži povsem neartikuliran, tudi užaljen. Češ, ne razumete. Ne, sentiment ne vzpostavlja odnosa, emocija pa hoče naprej, se giblje.«
Molkova dodaja, da so sicer »okusi neizmerljivi, razpravljanja o njih pa brezmejna«.
Zato se po vsem napisanem po njenem mnenju ni zgodil preboj, ki bi gledalce čustveno prevzel, kar je v današnji Evroviziji ključno. Bile so možnosti, a so ostale neizkoriščene.
Slovenija tudi letos ostala brez večjega evrovizijskega uspeha.
Ena največjih poznavalk televizijske produkcije in Evrovizije pri nas pa s svojim zapisom znova dokazuje, da je iskrenost – četudi neprijetna – lahko korak k napredku.