Slovenski nogometaš Katančeve »zlate generacije« Marinko Galić danes svoje znanje deli z otroki. Njegov športni center v Mariboru ponuja možnosti za različne športe, predvsem otroški trening nogometa in tudi športni vrtec. Na Štajerskem živi že zelo dolgo, čeprav je doma iz Kopra.
Marinko je zaljubljen v Koper. FOTO: zasebni Arhiv
»Ker v NK Koper ni bilo denarja in sem pri 23 letih že dobil sina, sem moral poskrbeti za družino. Tako sem, s trebuhom za kruhom, šel v Maribor že leta '94. Tu sem tudi prvič videl sneg v živo, kako neusmiljeno pada, in sem se zjokal od muke. Še danes se zjočem, ko ga vidim,« v smehu pove Marinko, ki se niti kasneje ni mogel vrniti v Koper, saj je povečal družino. »Ker sem dobil druga dva otroka, med katerima je moja princeska, ki bo letos stara 10 let, sem kupil tu hišo, postavil športni center in ustvaril nogometno šolo, ki deluje že 13. leto.« Zaradi družinskih in poslovnih obveznosti Marinko ne najde dovolj časa, da bi obiskal svoj domači kraj.
Marinkova nogometna šola. FOTO: zasebni arhiv
»Na žalost grem v Koper le nekje sedemkrat na leto, velikokrat pa pride mama v Maribor na obisk. Starejši sin živi in dela v Madridu, z njim se večkrat na teden slišiva in vidiva prek mobilnega telefona. Mlajši sin pa igra nogomet za kadete NK Aluminij in hodi v drugi letnik gimnazije. V Koper sem pa še vedno zaljubljen in mi je zelo hudo, ker zaradi obveznosti ne morem večkrat tja. Ko pa grem, sem srečen in vzhičen, kot da sem se zaljubil. Koper je moje mesto in NK Koper moj klub. Seveda v prvi vrsti navijam za Koper, ker je to klub, kjer sem se vsega naučil, kjer so še zdaj trenerji in direktorji moji nekdanji soigralci in predsednik oseba, brez katere mi verjetno ne bi uspelo postaviti športnega centra.
Ante je človek in pol in ga imam zelo rad. Res pa je, da tako kot navijam za Koper, navijam tudi za NK Maribor, ker je to klub, kjer sem igral svoj najboljši nogomet in dosegel največje uspehe. Z njim sem bil pokalni in državni prvak, igral v ligi prvakov, prejel nagrado za najboljšega športnika Maribora, najboljšega športnika Primorske in dvakrat za najboljšega nogometaša prve slovenske lige. Zaradi dobrih iger v tem klubu sem igral za reprezentanco na evropskem in svetovnem prvenstvu ter prejel leta 2000 celo vabilo za nastop za selekcijo sveta na humanitarni tekmi v Sarajevu, ki pa se je žal nisem mogel udeležiti. Ta klub mi je prav tako kot Koper dal vse, jaz sem mu pa z igrami vse to vrnil. Danes mu vračam tudi s športnim objektom in z učenjem nogometne igre otrok mojih nekdanjih soigralcev. Pri nas so vsi dobrodošli!«
