OBLETNICA SMRTI

Legenda je bila že pred Agropopom

Objavljeno 15. februar 2020 09.38 | Posodobljeno 15. februar 2020 09.38 | Piše: Ajda Janovsky

Danes mineva leto dni, odkar se je poslovila priljubljena Šerbi. Zadnja leta je preživela v domu upokojencev v Rakičanu.

Znala je uživati življenje. FOTO: Arhiv Dela
Če se na ljubljanskih Žalah podate mimo stare cerkve na pokopališče in nadaljujete pot do vrste devet ter zavijete levo, se boste znašli pred grobom številka 13. Lep, urejen s tremi elektronskimi svečami, ki utripajo v večen spomin tistim, ki so tu našli svoje zadnje počivališče, se ne razlikuje dosti od drugih okoli njega. Na vrhu sive marmorne plošče se zlato svetlika izklesani napis družina Šerbec, pod njim je zapisanih sedem imen, zadnje je Barbara.
image
V domu v Radencih za rojstni dan z znanko Vojko FOTO: Facebook

Z napisa izvemo, da se je rodila leta 1960 in umrla lani, leta 2019, stara komaj 58 let. Le malokdo ve, da je Barbara, ki počiva v tem grobu, razposajena, temperamentna in v življenje zaljubljena Šerbi, ikona glasbenih odrov in duša številnih zabav. Tista Šerbi, ki je s skupino Agropop v osemdesetih in devetdesetih letih obredla vso Slovenijo in doživela slavo, kakršno pri nas doživi malokateri glasbenik. A če je bilo njeno življenje v njenih najboljših letih malodane spektakel, je bil njen odhod s tega sveta tih in ganljiv. Po letih življenja v domu starejših občanov v Radencih je na današnji dan, 15. februarja, umrla v bolnišnici v Rakičanu.
 

Osamljena leta


Zadnja leta svojega življenja je vedno družabna Šerbi preživela osamljeno. Huda sladkorna ji je že pred leti vzela najprej eno, nato še drugo nogo, že kmalu po poslovnem polomu, ki ga je doživela z odprtjem gostilne, pa jo je doletela prva možganska kap. Mama Dragica zanjo doma kmalu ni mogla več skrbeti. V domu starejših občanov v Radencih je 25. decembra praznovala svoj zadnji, 58. rojstni dan. Zadnja leta je imela malo obiskov in družbo je pogrešala, pravi Vojka Simnovčič Perkič, ki se je s pevko seznanila, ko je v domu obiskovala svojega moža. Pogrešala je tudi rojstno mesto.

»Ena od tem, ki sva jih pogosto načenjale, je bila Ljubljana. O njej sva se pogovarjali, kot da bi bila na drugem koncu sveta,« nam je ob prvi obletnici Šerbijinega slovesa povedala njena znanka iz doma. »Res je bila osamljena. Osebje v domu resnično nima časa, da bi se z vsakomer posebej ukvarjalo, tako da si samo od sebe odvisen, če nimaš svojega človeka, ki bi te obiskoval. Dokler je živela mama, je bilo v redu, ker je stalno prihajala, pozneje pa je bilo obiskov vedno manj.« Prav Vojkin zapis o Šerbijini osamljenosti na facebooku je leta 2018 spodbudil številne prijatelje in kolege, da so se oglasili pri njej.
image
Skrbno urejen grob Barbare Šerbec - Šerbi na ljubljanskih Žalah FOTO: Marko Feist

Eden Šerbijinih zadnjih obiskovalcev je bil kolega z glasbenih odrov Slavc L. Kovačič - Spidi, ki je k njej prišel sredi januarja 2019: »Agropop in Čudežna polja smo občasno sodelovali in midva s Šerbi sva se od nekdaj čutila kot enaka po značaju. Enako sva razmišljala in oba sva bila vedno pripravljena na zabavo. Preden je odšla v Radence, se lep čas nisva videla in dolgo sploh nisem vedel, kje je. Ne spominjam se, kako točno sem izvedel, vem pa, da sem šel skoraj isti hip kupit orhidejo in jo šel obiskat.« Obisk je bil, pravi, zelo ganljiv. »Poznal sem jo kot zabavljačko z odrov. Ko sem bil tam, pa je bila … Ni bila takšna, kot sem se je spominjal. Kljub temu ji je ob spominih na nastope na trenutke na ustnicah spet zaigral tisti njen nagajivi nasmeh.«
 

Rodil se je Agropop


Tisti, ki so Šerbi poznali, še preden je postala znana, vedo povedati, da je bila legenda že v časih, ko Agropopa še ni bilo. Poznala je vse in vsakogar, ki je na zabavnem družabnem prizorišču kaj pomenil, in vsi so poznali njo. Čeprav je bila od nekdaj okrogle postave, je to ni nikoli obremenjevalo. »V njeni družini je bila hrana pomembna stvar,« se spominja njen nekdanji sosed in dobri prijatelj Primož Kališnik, s katerim sta se poznala in družila od otroških let. Prav v Novinarski ulici, kjer je živela Šerbi, se je na začetku osemdesetih let rodila ideja o skupini Agropop.
Ljudje, ki je ne poznajo, ne vedo, da je imela Šerbi pred prvimi nastopi strašno tremo.


»Bili smo družba Barbka, Polde Poljanšek, nekdanji direktor opere Boris Smrekar in jaz, pozneje pa so kapljali še drugi. Dobivali smo se pri Barbki in ob neki priložnosti je iz zafrkancije padla ideja za glasbo, kakršno je potem izvajal Agropop. Vse skupaj je bilo mišljeno kot parodija,« se spominja Primož. Agropop je nastal leta 1984, a ga oboževalci niso vzeli kot parodijo. Šaljive skladbe so postale uspešnice in kmalu se je vsa Slovenija vrtela ob njihovi glasbi, pesmi kot Mesarjev sin, Jasmina, Jožek moj in druge pa je znal prepevati praktično vsak dovolj star Slovenec.
1984. so ustanovili Agropop.


»Ljudje, ki je ne poznajo, ne vedo, da je imela Šerbi pred prvimi nastopi strašno tremo. Pozneje se je nastopanja navadila, sprejela je pravila igre in začela uživati. Glasba je postala njeno življenje, delala jo je živo. Bila je odvisna od slave, ki jo je prinesla s seboj, brez te slave ni znala živeti. Že ob začetkih Agropopa smo se nekateri bali, kaj bo, ko se bo ta zgodba enkrat končala. Takrat ni nihče verjel, da bo tako dolgo trajalo. Bali smo se, kaj bo, ko bo konec. In imeli smo prav,« pove Šerbijin mladostni prijatelj.
 

Posel bolj krvav od glasbe


Šerbijine zdravstvene težave so se začele še v času, ko je bila skupina na vrhuncu, zares pa so pokazale zobe, ko se je po koncu skupine Agropop lotila posla z gostilno, ki je nazadnje propadel. »Okoli leta 2000 Agropop ni bil več tako zelo popularen in po tem, ko sem se jaz podal v podjetniške vode, je čez čas tudi ona mislila, da bo podjetnica. Toda imeti podjetje je velika odgovornost in velik napor. Pri glasbi odšpilaš in greš, pri poslu pa je vse skupaj bolj krvavo,« meni Šerbijin prijatelj in agropopovski kolega Polde Poljanšek, ki je pevki po propadu gostilne pomagal, da se je izkopala iz dolgov. Šerbi se spominja kot uživačke. Njeno priljubljeno kavo s smetano, ki je sicer nemara ne bi smela piti, sta si privoščila tudi zadnja leta, ko jo je obiskoval. 




Deli s prijatelji