Gniloba za lepo fasado v slovenski družbi (Piše: Mateja Florjančič)
Nasilneži so mi vedno šli na živce. Včasih bi najraje skočila v kakšen film in komu, ki se kakorkoli izživlja nad šibkejšim, povedala svoje. Ah, saj vem, filmi so filmi, žalostno pa je, da velikokrat odražajo resničnost in da je tudi ta prežeta z nasiljem.
To je postalo nekakšen modus operandi, s katerim se vse pogosteje uveljavlja svoj prav ali dokazuje premoč na več kot brutalne načine. Ne vem, kaj mora biti v človeku, da se na nekoga spravi z brcami in pestmi, kaj nekomu daje pravico, da drugemu grozi ali ga ponižuje, kaj se dogaja v možganih osebka, ki je prepričan, da je vsemogočen in mu nihče nič ne more.
A ne zgolj to, da nas nasilje v vseh oblikah obkroža, prav tako žalostno je, da ga opazovalci velikokrat opravičujejo, upravičujejo ali ga jemljejo kot nekaj povsem normalnega. Nadaljujte z branjem kolumne TUKAJ - na mična.si.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
