TV ZVEZDE
FOTO: Slovenske TV-vremenarke ostale brez nagrade
Tudi med vremenarji je videz bolj pomemben kot vsebina in strokovnost.
Odpri galerijo
Katja Kozjek FOTO: K. E.
Ni še minilo veliko časa od srečanja evropske meteorološke zveze. Na njem so hrvaško televizijsko napovedovalko na komercialni RTL Dunjo Mazocco Drvar razglasili za najboljšo evropsko TV-meteorologinjo v lanskem letu. Naših vremenark, vremenarjev in napovedovalk ni bilo poleg; vsaj pri nagradah ne. Pa kdaj drugič, je slišati na opravljivi strani ulice, dolgojezičneži pa dodajajo, da si nekateri oziroma nekatere tega niti ne zaslužijo.
Že dolgo je znano, da veliko vremenark na naših zaslonih nima formalne izobrazbe s tega področja, zato se zdi, da je ta poklic v zadnjih letih pridobil negativen prizvok. Roko na srce, je pa starejši del televizijskega občestva nemalokrat vsaj za silo vesel, ko si lahko spočije oko na kaki prelestni vremenarki v primerjavi s strogimi političnimi obrazi v kaki oddaji pred vremensko napovedjo, ki nam obeta nekaj sonca ali pa grozi z nevihtami.
Kakor koli, dejstvo je, da na nacionalni televiziji vreme napovedujejo izobraženi meteorologi, na komercialnih pa so to televizijski napovedovalci in nemalokrat tudi »kakšna, ki ima blond lase, velike joške in zna fajn mahati z rokami,« kot pravi ugledni član bulvarskega omizja na opravljivi strani ulice D. D. Vremensko napoved lahko prebere vsak, za njeno pripravo in razumevanje pa je potrebno strokovno ozadje, je slišati iz strokovnih krogov, in najbrž to še kako drži. »Priznam, da se mi včasih ne zdi prav, da je postal videz pomembnejši kot vsebina in strokovnost,« je te dni kolegici, sicer Bulvarjevi kolumnistki Lari Paukovič, zaupala mlada vremenarka na TV Slovenija Katja Kozjek, ki je pred časom okrepila vrste vremenoslovcev na nacionalni televiziji.
Pred dvema letoma sta se ekipi na nacionalki pridružila mlajša kolega (Veronika Hladnik in Luka Ravnik, op. p.), letos pa so želeli še koga – in tako se je znašla pred izzivom tudi Kozjekova. No, menda bodo tudi prihodnje leto delili nagrade za najboljšo evropsko TV-meteorologinjo.
Hrvaška nagrajenka FOTO: WIKI
Že dolgo je znano, da veliko vremenark na naših zaslonih nima formalne izobrazbe s tega področja, zato se zdi, da je ta poklic v zadnjih letih pridobil negativen prizvok. Roko na srce, je pa starejši del televizijskega občestva nemalokrat vsaj za silo vesel, ko si lahko spočije oko na kaki prelestni vremenarki v primerjavi s strogimi političnimi obrazi v kaki oddaji pred vremensko napovedjo, ki nam obeta nekaj sonca ali pa grozi z nevihtami.
Študij meteorologije se izvaja na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in je, kot pravijo vremenarji, ki to besedo sicer neradi slišijo, pravzaprav študij fizike, fizike ozračja.
Kakor koli, dejstvo je, da na nacionalni televiziji vreme napovedujejo izobraženi meteorologi, na komercialnih pa so to televizijski napovedovalci in nemalokrat tudi »kakšna, ki ima blond lase, velike joške in zna fajn mahati z rokami,« kot pravi ugledni član bulvarskega omizja na opravljivi strani ulice D. D. Vremensko napoved lahko prebere vsak, za njeno pripravo in razumevanje pa je potrebno strokovno ozadje, je slišati iz strokovnih krogov, in najbrž to še kako drži. »Priznam, da se mi včasih ne zdi prav, da je postal videz pomembnejši kot vsebina in strokovnost,« je te dni kolegici, sicer Bulvarjevi kolumnistki Lari Paukovič, zaupala mlada vremenarka na TV Slovenija Katja Kozjek, ki je pred časom okrepila vrste vremenoslovcev na nacionalni televiziji.
40,8 stopinje Celzija je najvišja temperatura v Sloveniji, izmerjena 8. avgusta 2013 v Cerkljah ob Krki.
Pred dvema letoma sta se ekipi na nacionalki pridružila mlajša kolega (Veronika Hladnik in Luka Ravnik, op. p.), letos pa so želeli še koga – in tako se je znašla pred izzivom tudi Kozjekova. No, menda bodo tudi prihodnje leto delili nagrade za najboljšo evropsko TV-meteorologinjo.
Vreme bo!
Vreme je bilo!V nadaljevanju tedna bo po napovedih meteorologov znova topleje, a temperatura večinoma ne bo presegla 30 stopinj Celzija. V prvi polovici julija vročinskega vala ne bo. Letošnje poletje zaznamujejo pogoste krajevne padavine. V meteorološkem poletju, od 1. junija do minulega ponedeljka, so tako na Arsu zabeležili le dva dneva, ko nad Slovenijo niso nastajale padavine. Edina povsem suha dneva sta bila 19. in 20. junij. V juliju pa povsem suhega dneva ni bilo.
Veronika Hladnik FOTO: K. E.
