S smučmi nikoli po zraku

Dejan Vunjak smuča, odkar ve zase, tudi letos je že nekajkrat; rad ima široke, dolge in ne preveč strme proge, najraje v družbi.
Fotografija: Pozimi je pogosto na snegu. FOTOGRAFIJE: osebni arhiv
Odpri galerijo
Pozimi je pogosto na snegu. FOTOGRAFIJE: osebni arhiv

Če poleti, ko drugi uživajo, on dela, se drugim zadovoljno smeji pozimi. Počitnikovanje je za enega najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov Dejana Vunjaka namreč največkrat nekakšna obrnjena zgodba. Ko pritiskajo visoke temperature in vse beži v vodo, pogosto dela: nastopa ali pa pomaga v družinskih apartmajih na Krku. Ko pritisne mraz, je zgodba drugačna. Dejan smuča že od mladih nog. Tako mladih pravzaprav, da se prvih spustov sploh ne spomni.
Najljubšega smučišča nima.
Najljubšega smučišča nima.

»Bi moral vprašati mamo,« se smeji. S starši so hodili vsako leto za teden dni v Kranjsko Goro, mama ju je s sestro tja pogosto peljala še za kakšen vikend. Letos je doslej večinoma smučal v Bovcu in na italijanski strani smučišča Sellla Nevea.

»Tam je letos čudovit naravni sneg. Tudi na Kaninu je veliko snega in je bilo odlično smučati. Bilo je res enkratno, saj je bilo vreme kot nalašč in smo bili daleč nad meglo v dolini. Prav tako ni bilo gneče, saj sem bil med tednom, ker imam med vikendi nastope. Vsekakor bom letos še skočil na smuko,« pravi.
 

Upošteva pravila


Rad smuča na različnih smučiščih, najljubšega pa nima. »Vedno malo kombiniram. Nekaj časa sem hodil v Italijo v Trbiž, pa v Kranjsko Goro, na Krvavec, Mokrine.« Nikoli ne gre sam, ampak v družbi prijateljev ali družine. »Je bolj zabavno. Tako kot vsi najraje smučam, ko sije sonce, ko ni gneče in lahko lepo zavijaš. Smučanje je najlepše v stilu druženja s prijatelji, ko si skupaj ustvariš dan na smučišču. Kaj je lahko lepšega,« pravi. Nekajkrat je tudi meril moči z drugimi.

»A nikoli nič pretirano zares. Tekmovali smo v osnovni šoli, ko smo skupaj z razredom odšli na tedensko smučanje. Tekmoval sem tudi v dobrodelne namene, ko smo znani obrazi smučali v Kranjski Gori. Smučanje mi je bolj pri srcu kot rekreacija in ne kot tekmovanje.«


Kot otrok je bil tudi navihan. »Rad sem zavil s proge, saj se še nisem zavedal, da je to lahko zelo nevarno. Ničesar nas ni bilo strah. Pomembno nam je bilo le, da smo se imeli super in da skupaj naredimo kakšno norijo. Danes je situacija drugačna, saj si ne bi upal izzivati nesreče. Še prehitro se lahko kaj zgodi, jaz pa moram imeti cele roke in noge, da lahko med vikendi nastopam. Na smučišču tveganja ne maram, ker je zelo nevarno. Hitro se lahko s svojo neumnostjo poškoduješ, ali pa, še huje, koga drugega, ki ni nič kriv. Prav tako se zavedam, da ko pride sezona, skoraj eno leto nisem stal na smučeh in je treba spet pridobiti smučarsko kondicijo. Rad imam široke in dolge proge, ki niso preveč strme in ki nimajo poledenelih ploskev. »
 

Sneg da, voda ne


Najraje ima slalom, v tem je kar dober, pravi. »Na sredini osnovne šole sem nekaj let deskal, se podal tudi na skakalnice ali načrtno narejen park za deskarje. Čudovite zimske počitnice sem preživel z bratrancem, ko sva skupaj šla za teden dni v šolo deskanja na Pohorje. Še danes se spomnim, kako smo uživali.«


Po osmih letih je presedlal nazaj na smuči. In čeprav je zaprisežen ljubitelj alpskega smučanja, je poskusil smučati tudi na vodi. »Prvič na Krku. Izkušnja je bila zanimiva, a sem to počel le dvakrat. Nekako me ni potegnilo. Poskusil sem tudi deskanje na vodi, a mi nikakor ni uspelo obstati na deski, veliko težje je kot na snegu.« Nikoli pa še ni poskusil smučarskih skokov. »Mislim, da jih tudi ne bom.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije