NA MORJU
Nuša Derenda na počitnicah doživela šok: prepozno so se skrili za otoke
Nuša Derenda z možem že vrsto let kakšen teden preživi na jadrnici; odličen način za nabiranje novih moči.
Odpri galerijo
Kapitanka še ni bila. Foto: osebni arhiv
Družina pevke Nuše Derenda je poletne dopuste nekoč preživljala v klasičnem slogu, potem pa so neko poletje dopustovali s prijatelji, ki imajo jadrnico. »Zelo dobro smo se ujeli, in od takrat ohranjamo to tradicijo,« pravi Nuša. No, v zadnjem času z možem jadrata bolj sama, sinova sta že tako velika, da si preživljanje poletja organizirata po svoje.
Za plovbo po morju pravi, da je to prej dopust na jadrnici kot pravo jadranje, saj poleti ni toliko vetra in gre bolj za bivanje na ladjici. »Spimo, kuhamo, ustavimo se, kjer si pač zaželimo, iščemo mirne luke … Če so ugodne razmere, pa razpremo jadra, seveda.«
Kljub temu pa ne gre samo za počitniško lenarjenje, saj je treba biti na morju vedno pazljiv. »Treba je spremljati vremenske razmere. Enkrat smo imeli slabo izkušnjo z jugom, ko smo se prepozno skrili za otoke. Morali smo na hitro obrniti jadrnico in kakšno uro pluti proti visokim valovom. Ta izkušnja nas je naučila, da moraš imeti strahospoštovanje do morja,« pravi. Najdlje so šli letos, ko so jih valovi ponesli vse do Črne gore. V marini Porto Montenegro so trikrat prespali, pluli po Boki Kotorski, obiskali Budvo, potem pa nazaj proti severu. Nuša se, zanimivo, za krmilom jadrnice kot kapitanka še ni preizkusila. Volan raje prepusti drugim, sama pa uživa brez skrbi. Tudi vsakdanja opravila si na morju in jadrnici razdelijo: ženske kuhajo za štedilnikom, moški pečejo na žaru.
»Skoraj vsako leto se ustavimo pri prijateljih na Hvaru pa tudi Korčulo in Velo Luko radi obiščemo. Pred leti sem tam srečala Oliverja Dragojevića, ko smo se privezali čisto blizu njegove ribiške ladjice. Takrat sem z njim zadnjič spregovorila nekaj besed. Lani smo tam na jutranji kavici srečali hrvaškega smučarja Ivico Kostelića. To je bilo le kakšen dan ali dva, preden nas je Oliver zapustil. Sicer pa se držimo jadrnice in uživamo v miru in lepih pogledih na morje, horizont, sončne zahode. To name vpliva zelo pomirjujoče. Zame je to odličen način dopustovanja, tako si naberem novih moči,« še pravi.
Za plovbo po morju pravi, da je to prej dopust na jadrnici kot pravo jadranje, saj poleti ni toliko vetra in gre bolj za bivanje na ladjici. »Spimo, kuhamo, ustavimo se, kjer si pač zaželimo, iščemo mirne luke … Če so ugodne razmere, pa razpremo jadra, seveda.«
Izkušnja nas je naučila, da moraš imeti strahospoštovanje do morja.
Letos so zapluli do Črne gore. Foto: osebni arhiv
Kljub temu pa ne gre samo za počitniško lenarjenje, saj je treba biti na morju vedno pazljiv. »Treba je spremljati vremenske razmere. Enkrat smo imeli slabo izkušnjo z jugom, ko smo se prepozno skrili za otoke. Morali smo na hitro obrniti jadrnico in kakšno uro pluti proti visokim valovom. Ta izkušnja nas je naučila, da moraš imeti strahospoštovanje do morja,« pravi. Najdlje so šli letos, ko so jih valovi ponesli vse do Črne gore. V marini Porto Montenegro so trikrat prespali, pluli po Boki Kotorski, obiskali Budvo, potem pa nazaj proti severu. Nuša se, zanimivo, za krmilom jadrnice kot kapitanka še ni preizkusila. Volan raje prepusti drugim, sama pa uživa brez skrbi. Tudi vsakdanja opravila si na morju in jadrnici razdelijo: ženske kuhajo za štedilnikom, moški pečejo na žaru.
Ženske kuhajo, moški pečejo.
»Skoraj vsako leto se ustavimo pri prijateljih na Hvaru pa tudi Korčulo in Velo Luko radi obiščemo. Pred leti sem tam srečala Oliverja Dragojevića, ko smo se privezali čisto blizu njegove ribiške ladjice. Takrat sem z njim zadnjič spregovorila nekaj besed. Lani smo tam na jutranji kavici srečali hrvaškega smučarja Ivico Kostelića. To je bilo le kakšen dan ali dva, preden nas je Oliver zapustil. Sicer pa se držimo jadrnice in uživamo v miru in lepih pogledih na morje, horizont, sončne zahode. To name vpliva zelo pomirjujoče. Zame je to odličen način dopustovanja, tako si naberem novih moči,« še pravi.
