Nace Junkar presenetil radijskega voditelja

Letošnje leto je za nekatere estradnike očitno leto poravnav starih grehov. Zares starih, pravzaprav, saj imajo več desetletij! Potem ko je legendarni Daniel Popović po 36 letih končno izpolnil otroško željo zdajšnjemu prijatelju in se mu podpisal na veliko gramofonsko ploščo iz leta 1984, o čemer smo pisali pred nekaj dnevi, je nekaj podobnega storil Nace Junkar.

Avgusta letos bo minilo trideset let od njegove velike zmage na festivalu Melodije morja in sonca. Na tedanjem dogodku, trinajstem po vrsti, je nastopil kot trinajsti. »Trinajsti festival, trinajsti nastopajoči. Srečno, Nace,« ga je takrat napovedala Miša Molk, ki je skupaj z italijanskim kolegom vodila dogajanje v portoroškem Avditoriju. Trinajstica je bila zanj več kot srečna, po zmagi v duetu leto prej je leta 1990 prepričljivo zmagal s Slovenskim mornarjem, ki je še zdaj ena najbolj prepoznavnih skladb tega festivala.

Na takratnem finalu se je zgodila tedaj nič kaj posebna stvar, ki pa je nadvse zanimiva danes: »Zmagovalci so po razglasitvi vedno na voljo novinarjem, in med drugimi je do mene prišel mladi in obetavni napovedovalec Radia Maribor Zoran Turk. Po kratkem intervjuju o festivalu, nastopu in občutkih ob zmagi sva si izmenjala telefonski številki za nadaljnji kontakt in sodelovanje,« se spominja Nace, ki je že tedaj spadal med tiste, ki pri sebi nimajo pisal in si jih vedno izposojajo. Posodil mu ga je Zoran. No, podaril, saj je bil Nacetu izjemno všeč, pevec pa ga je shranil in ga ima doma še zdaj. »Kar je kljub vsemu vendarle nenavadno. Prestavljal sem ga iz kuhinje v dnevno sobo, v spalnico in lahko bi se mimogrede že milijonkrat izgubil. Hotel sem ga shraniti, ker me je spominjal na festival in mariborski radio, ki me je na začetku kariere zelo spremljal. Tudi sicer sem prve nagrade dobival v Mariboru in imel tam veliko nastopov,« pravi.

Naceta so pred dnevi povabili na Radio Maribor na daljši intervju, z veseljem se je odzval. Gostitelj je bil Zoran in Nace mu je ob tej priložnosti pripravil presenečenje, na mizo je položil svinčnik in ga vprašal, ali ve, kaj je to. »Ni se spomnil ne svinčnika ne dogodka, sva se pa nasmejala,« pove Nace.