NACE JUNKAR

Na Primorsko brez morja

Objavljeno 13. januar 2019 19.05 | Posodobljeno 13. januar 2019 19.05 | Piše: Roman Turnšek

Pevec Nace Junkar je že desetletja redni gost v vasici Križ pri Sežani; pri gostiteljih je večkrat tudi pel na dnevu odprtih vrat.

Nace med obiranjem oljke
Pevec in pevski pedagog Nace Junkar zase v šali pogosto pravi, da je na strunjanski plaži že inventar. Morje obožuje, in ker nanj deluje blagodejno, dobršen del leta preživi na Obali. A pogosto se za dan ali dva odpravi tudi drugam. Tem skokom pravi podaljšani vikendi ali krajše počitnice.
image
Prijateljstvo iz študentskih dni

Pred kratkim je spet obiskal Kras, ki ga obožuje. »Kosovelov Kras me je močno navduševal med študijem slovenistike na pedagoški akademiji v Ljubljani. Zagotovo je bil to močan in simpatičen vzrok, da sva se spoprijateljila in veliko družila s Koprčanko Liljano Trebec, ki je že takrat v svoj primorski dialekt dobivala veliko kraške melodije, besed in poznavanje kulture, kmalu zatem pa je postala žena Kraševca Darka Boleta,« pripoveduje o tem, zakaj mu je Kras všeč. S kolegico na fakulteti sta stike ohranila tudi po šolanju. Vsake toliko jo Nace obišče še danes.
image
Boletovi niso oljarji, ampak vinarji. Fotografije: osebni arhiv

»Desetletja sem njihov redni gost v simpatični vasici Križ pri Sežani, kjer domujejo. Letos so me povabili na obisk, ki se je zaradi moje radovednosti in dobrega počutja pri Boletovih raztegnil na dober teden,« pravi o poletnem skoku. Čeprav je vasica že prav idilično mirna, je Nace presenetil sam sebe, da je zdržal ves teden brez morja. Kaj je potemtakem morski inventar počel na počitnicah brez slane vode?
image
Nace med obiranjem oljke

»Medtem ko sem se veliko sprehajal po hramu, kjer je novi teran s svojim božanstvenim vonjem naznanjal, da bo letos še posebno izvrstnega okusa, smo se večkrat zadrževali v njihovih simpatičnih prostorih pred kletjo, polnih tega kraškega zlata. Liljana nas je več kot razvajala z narezki pršuta in sira, pokapanega z oljčnim oljem, s primorskimi mineštrami in drugim. Za zajtrk sem dobil ocvrta jajca na oko – na oljčnem olju in pršutu,« pravi. To je vsekakor omembe vredno, saj je Nace gurman in se nikoli ne more upreti dobremu prigrizku. Prijateljica mu vsakič pripravi tudi joto, ki gre Nacetu izjemno v slast.
Teran je s svojim božanstvenim vonjem naznanjal, da bo izvrstnega okusa.


Tokratni obisk pa ni bil le gostovanje, ampak je moral malce tudi delati, se pošali. »Sem pa tja sem moral njim in njihovim prijateljem kaj zapeti, tega sem že vajen, saj sem že večkrat pel na njihovem dnevu odprtih vrat. Poseben užitek pa je bil obirati njihovo staro oljko,« pove. Boletovi se ne ukvarjajo z oljarstvom, tudi nasada oljk nimajo, saj je njihova dejavnost pridelava terana. »Imajo pa na dvorišču izjemno lepo oljko. Njene plodove vložijo v slanico in pozimi so čudovite. Obiranje je bilo prijetno doživetje,« pove.
Sem pa tja sem moral njim in njihovim prijateljem kaj zapeti.


Kras tudi brez morja ponuja zanimivosti in lepote, ki so navdušile Naceta. »Narava in znamenitosti Krasa so me znova navdihovale, zato sem ob zdravici s kozarcem Boletovega terana nazdravil širokemu krogu te prelepe pokrajine, predvsem pa gostiteljema Liljani in Darku in vsem njunim bližnjim,« sklene vtise o kraškem oddihu Nace Junkar, ki je junija letos praznoval 60 let. 
Deli s prijatelji