OSEBNA TEŽAVA
Gašperju zaradi babičinih tablet izpirali želodec
Osebna težava pevca iz Eroike Aromatike.
Odpri galerijo
Eroika Aromatika FOTO: ŽIGA CULIBERG
Čeprav imajo v triu Eroika Aromatika tudi zdravnika, član Miha Zabret je namreč doktor medicine, preostala dva nista prevelika ljubitelja zdravil, še manj pa jih pogrešata.
Posebno strahospoštovanje, kot bi lahko rekli, do tablet občuti Gašper Banovec. In to ne zaradi česar koli, poleg tega pa tudi že dolgo traja. Previdnost pri tabletah ga spremlja že od najzgodnejših otroških let, natančneje od nesreče, ki se mu je pripetila.
Ko je bil star tri leta, se je izmuznil v babičino sobo. Na njeni nočni omarici je zagledal, kot je mislil, bombone v več barvah.
Misleč, da so zanj in da so sladkarije, jih je pojedel. Še preden je ugotovil, da je z njihovim okusom nekaj narobe in da pravzaprav sploh niso dobri, je bilo prepozno. Bomboni niso bili bomboni, ampak babičine tablete za vse mogoče težave.
Veliko srečo v nesreči je imel, da so ga hitro pogrešili in tudi našli. Ko so ga odkrili, je ležal na postelji in bil zelo miren. Po hitrem postopku so mu na urgenci izprali želodec. »No, od takrat sem tak …« se pošali ob spominih na dogodivščino, ki se je sicer srečno končala, zagotovo pa je bila zelo neprijetna in si jo je tudi zapomnil. Danes z zdravili ravna previdno in tablete vzame le takrat, ko res ne gre drugače.
Posebno strahospoštovanje, kot bi lahko rekli, do tablet občuti Gašper Banovec. In to ne zaradi česar koli, poleg tega pa tudi že dolgo traja. Previdnost pri tabletah ga spremlja že od najzgodnejših otroških let, natančneje od nesreče, ki se mu je pripetila.
Eroika Aromatika FOTO: ŽIGA CULIBERG
Ko je bil star tri leta, se je izmuznil v babičino sobo. Na njeni nočni omarici je zagledal, kot je mislil, bombone v več barvah.
Misleč, da so zanj in da so sladkarije, jih je pojedel. Še preden je ugotovil, da je z njihovim okusom nekaj narobe in da pravzaprav sploh niso dobri, je bilo prepozno. Bomboni niso bili bomboni, ampak babičine tablete za vse mogoče težave.
Veliko srečo v nesreči je imel, da so ga hitro pogrešili in tudi našli. Ko so ga odkrili, je ležal na postelji in bil zelo miren. Po hitrem postopku so mu na urgenci izprali želodec. »No, od takrat sem tak …« se pošali ob spominih na dogodivščino, ki se je sicer srečno končala, zagotovo pa je bila zelo neprijetna in si jo je tudi zapomnil. Danes z zdravili ravna previdno in tablete vzame le takrat, ko res ne gre drugače.
