CATCH THE CASH

27 let po nategu se je vrnil in zapel

Božidar Wolfand Wolf, pevec nekoč slavne skupine Rendez-Vous in akter zloglasne piramidne igre, spet doma.
Fotografija: Po skoraj treh desetletjih na odru prireditve Moč glasbe nas združuje v Lenartu. FOTO: Sven Pušnik
Odpri galerijo
Po skoraj treh desetletjih na odru prireditve Moč glasbe nas združuje v Lenartu. FOTO: Sven Pušnik

Po dobrih 27 letih prostovoljnega izgnanstva se je v domovino in na glasbeno sceno s tople Floride v ZDA vrnil v 80. letih eden najpopularnejših slovenskih pevcev Božidar Wolfand Wolf.

Wolfand, ki bo 24. januarja dopolnil 58 let, je bil rojen v Trbovljah, materi učiteljici in očetu, ki je menda pel še mnogo lepše kot njegov sin. Mladostna leta je preživel v Hrastniku, največji uspeh pa je dosegel s štiričlansko skupino Rendez-Vous. Avtor njegovih največjih uspešnic je bil zdaj že pokojni Đorđe Novković, oče hrvaškega pevca Borisa Novkovića. Med njimi Oh, ne, Cherie, Goodbye Michelle, Prvi rendez vous ... Vendar multiinštrumentalist, producent in avtor ni bil le glasbenik, temveč z ženo Heleno Banič Wolfand tudi eden od soorganizatorjev goljufivega piramidnega sistema, igre catch the cash (CTC), ki jo je vodil direktor podjetja Exocom Ltd. Ciril Gradišar.

V začetku 90. let je o igri, ki je obnorela na desettisoče Slovencev, poročal novinar Slovenskih novic Vojko Zakrajšek. V pogovoru za naš časopis je Ciril Gradišar tedaj navedel natančno številko vlagateljev – 100.611. Nekaj let pozneje, med obiskom sorodnikov na Ptuju 25. novembra 1999, je Gradišar storil samomor s strelnim orožjem.

Lepa Brena in Wolf sredi 80. let. FOTO: Facebook
Lepa Brena in Wolf sredi 80. let. FOTO: Facebook
Med novembrom 1991 in letom 1993 je dobrih sto tisoč posameznikov podjetju Exocom Ltd. izročilo po (najmanj) 900 takratnih nemških mark; dva dni po vplačilu naj bi udeleženec prejel 2400 mark, v naslednjih treh tednih 2400 mark in tako dalje. V zlatem obdobju je za podjetje Exocom delalo 35 tako imenovanih predavateljev. Organizatorji so vplačila naivnežev, ki so množično prinašali gore denarja v ljubljanski Union, v Pivnico Jama in v kranjsko Creino, s srečanj odnašali v torbah. Okoristili so se z okoli 140 oziroma 200 milijoni mark!

Udeležba je bila prostovoljna, po takratni zakonodaji tovrstne igre niso bile prepovedane, organizatorji so na očeh države goljufali državo in državljane.




Ko se je piramidni sistem sesul, so naivneži izvedeli, da so njihovi milijoni poniknili, denarno izgubo pa so morali pripisati lastni neumnosti. Slaba tolažba za tiste, ki so ostali brez življenjskih prihrankov, do grla zadolženi, z bančnimi krediti, ki so jih vzeli v dobri veri, da se bodo sladke besede organizatorjev o igri, »ki daje vse in ne vzame nič,« uresničile.

Za varstvo najemali policiste

Policija pri CTC ni našla elementov kaznivega dejanja, čeprav je šlo za velikansko utajo davkov, ki se je začela novembra 1991. Epilog te goljufive zgodbe, ki ji nikoli niso prišli do dna, je bil, da se je okoli leta 1994 vendarle zganilo temeljno javno tožilstvo in zaradi utaje davkov vložilo pet obtožnic, 17 primerov pa je še proučeval preiskovalni sodnik.

Nekoliko sta se zganila tudi notranje ministrstvo in davkarija. Nekaterim ogoljufanim je nekoliko odleglo, a veselje je bilo preuranjeno; osnovni namen teh postopkov namreč ni bil poplačilo oškodovancev, njim so bili na voljo civilni postopki, temveč poplačilo davkov državi. Isti državi, ki je v času evforičnega vplačevanja milijonov mark v gotovini strogo molčala.

Zasedba Rendez-Vous leta 1984 (z leve): Miro Čekeliš, Goran Šarac, Božidar Wolfand in gostja iz Avstralije Lisa Dovel (takrat Elizabeth Reja).
Zasedba Rendez-Vous leta 1984 (z leve): Miro Čekeliš, Goran Šarac, Božidar Wolfand in gostja iz Avstralije Lisa Dovel (takrat Elizabeth Reja).
Nad Exocomovim trezorjem je bdela zasebna agencija za varovanje, predavatelji pa so za varstvo samostojno najemali tudi policiste v njihovem prostem času in jim storitve plačevali na roko. Ob takšno delo na črno se dolgo ni nihče obregnil, pozneje so na notranjem ministrstvu le izjavili, da je šlo za »moralno vprašljivo ravnanje«. Vpletenosti posameznih uslužbencev notranjega ministrstva uradno niso priznali, a nekateri so morali zapustiti ministrstvo, toda zaradi dokazane udeležbe ni odgovarjal nihče.
Danes policija podatkov o tem ne hrani več, po odgovore so nas napotili na vrhovno državno tožilstvo (VDT), ki pa v bistvenih delih prevare zgolj ugiba. »Kazenska zakonodaja v omenjenem obdobju še ni obravnavala kaznivih dejanj organiziranja denarnih verig, najverjetneje so bile podane ovadbe za sum storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve oziroma goljufije,« nam je odgovorila Erika Repovž, svetovalka za odnose z javnostmi pri VDT RS. »Zapisniki na državnem tožilstvu so vodeni po osebah in številkah dospelih ovadb, statistike pa vodimo po kaznivih dejanjih. Zaradi velikega števila kaznivih dejanj davčne zatajitve bi za iskanje posameznih primerov, o katerih poizvedujete, porabili nerazumno veliko časa, da bi jih našli, oziroma jih je v množici dokumentacije, po navedenih kriterijih, nemogoče najti.« Iz zastaralnih rokov, ki jih določa 90. člen kazenskega zakonika, je kazenski pregon zoper vse goljufe zastaral.

Iz Plave lagune na Florido

Glasbenik Božidar Wolfand Wolf afere javnosti ni pojasnjeval. Z dekletom, zdaj ženo Banič Wolfandovo, sta leta 1992 po prispevku v televizijski oddaji Tednik, kjer so javnosti poročali o njegovi vlogi v CTC, čez noč zapustila stanovanje v bežigrajski Plavi laguni in odša, po nam znanih podatkih najprej v Avstralijo, potem v ameriško zvezno državo Ohio in slednjič na Florido.
Zaradi vpletenosti v igro catch the cash naj bi bilo namreč Wolfovo življenje v nevarnosti, so nam potrdili njegovi glasbeni kolegi: »Okradenim vlagateljem se je mešalo. Hoteli so ga linčati.« V Zasavju mnogi o njem še danes nimajo lepega mnenja. »Bil je vzvišen, po zlomu igre, v kateri so tudi številni Zasavci izgubili vse, je bilo zanj najvarneje zapustiti domovino,« povedo domačini in dodajajo, da je v skoraj treh desetletjih zgodba potihnila. »Nekateri od opeharjencev so se preselili, nekateri so umrli,« pravi druga sogovornica, katere starši so v zloglasno igro vložili, kar so imeli, denar da so si še izposodili.

Pri novačenju vlagateljev je sodelovala tudi Wolfova žena, računovodkinja Helena Banič Wolfand, Wolfova glasbena menedžerka in avtorica besedil nekaterih njegovih pesmi. Zakonca imata 31-letno hčerko Tino Toyo Wolfand, ki se v ZDA ukvarja z borznim posredništvom. Po Wolfovi različici je bilo tako, da »sam ni bil kriv, okrivili da so ga mediji, saj da je bil popularen«.

Božična

Wolf, ki je v domovini že približno tri mesece, med radijskimi gostovanji ne pove, ali bo ostal doma ali pa se bo vrnil na Florido, kjer sta z ženo registrirala JBH Recording Studios, Split Personality, Praywithme.com in Grand Avenue Band. Vsa podjetja in znamke so ugasnili, razen Elite Music Entertainment (EME) in Bookkeeping Zone ter Rent-A-Bookkeeper, prek katerega Banič Wolfandova ponuja storitve pod geslom Najemi računovodjo. Wolf je vlagal tudi v nepremičnine.
Leta 1993 je v Domžalah direktor Exocoma sredi množice besnih in naplahtanih vlagateljev moral podpisati obljubo o vračilu vloženega denarja. Obljube ni izpolnil.
Leta 1993 je v Domžalah direktor Exocoma sredi množice besnih in naplahtanih vlagateljev moral podpisati obljubo o vračilu vloženega denarja. Obljube ni izpolnil.

V Slovenijo se je vračal, a tega ni obešal na veliki zvon. Letos je drugače: na nastopih predstavlja pesem z naslovom Božična in skladbo Kraljica, ki jo poje v hrvaščini, posnel pa jo je v Severni Makedoniji; menda cilja predvsem na balkansko glasbeno sceno, »saj da je tržišče večje«. Medtem ko on v šestem desetletju življenja obuja kariero, je žena ostala na Floridi. »Čuva vnučke in ima svoje posle,« je pojasnil v oddaji Na kavi z Giannijem.

Wolfanda smo prosili za pogovor, najprej je privolil, potem si je premislil. O catch the cash da ne bo govoril, nas je zavrnil.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije