NEUSTRAŠNI ROBERT BOGATAJ

Znani Slovenec spregovoril: Raka sem vzel kot bolezen, ki jo bom premagal!

Objavljeno 25. maj 2016 12.12 | Posodobljeno 25. maj 2016 13.06 | Piše: Polona Pirc
Na raka in resnejšo bolezen je pomislil, že ko je zatipal bezgavke, saj jih je bilo odebeljenih več.
Robert Bogataj in Meta Ornik sta že leta povezana zasebno in poslovno. Robert je tudi uradni napovedovalec Ljubljanskega maratona. Foto: osebni arhiv

Radijski novinar in voditelj Robert Bogataj (51), nekdaj skupaj s partnerko Meto Ornik tudi priljubljeni voditelj televizijske otroške oddaje Klub klobuk in oddaje o živalih O živalih in ljudeh, je bil vsa leta doslej v prestolnici tudi uradni napovedovalec na majskem Teku trojk. Letos je prvič manjkal, a prijatelje organizatorje je vseeno prišel pozdravit. Vesel, nasmejan, pozornemu očesu morda malce manj poln energije, bolj umirjen. Ko ga vprašam, čemu letošnja odsotnost, mirno in brez zadržkov pove: »Rak želodca, v sedmem ciklusu kemoterapije sem.«

Ker se o raku, čeprav ga je vedno več vsepovsod okoli nas, še vedno govori preveč potihoma, redko in pogosto tudi z občutkom krivde, ga čez par dni pokličem in vprašam, če bi svojo izkušnjo delil z drugimi. Pristal je brez oklevanja, morda tudi zato, ker poznam pot, po kateri hodi, zelo napredovalega raka sem podobno pogumno in s pozitivnim pristopom kot on premagala tudi sama.

Med prhanjem je zatipal otečene bezgavke

Po lanskem Ljubljanskem maratonu, na katerem je prav tako uradni napovedovalec, je Robert med prhanjem zatipal povečane bezgavke na vratu. Sprva je mislil, da gre morda za prehlad, utrujenost ali stres, ker pa oteklina po nekaj dneh ni izginila, se je odpravil k svoji zdravnici. »Moj osebni karton je po 25 letih dela zelo tanek, saj doslej zdravnikov nisem obiskoval prav veliko, in dr. Kraljeva me je takoj napotila na preiskave krvi in pljuč, a so bili vsi izvidi brez posebnosti. Nato me je poslala še na punkcijo bezgavk na Onkološki inštitut. Čez nekaj dni sem dobil izvid, da ni limfom, ampak neka še resnejša oblika,« začne Robert zgodbo o borbi za zdravje, ki jo neustrašno bije. Nato so se preiskave nadaljevale. »Toliko razumevanja in pozitivne energije, kot jo doživiš na Onkološkem inštitutu, je res nekaj neverjetnega,« je nad osebjem navdušen Robert. Izvidi so kazali, da je rak nekje v prebavnem traktu. Na koncu je po več preiskavah pristal na gastroskopiji, ki je pokazala raka želodca, sumili so na karcinom. Pregled pri dr. Eriku Breclju je stanje potrdil: »Povedal mi je, da imam karcinom želodca, ki pa je že tako razširjen, da je operacija za zdaj nemogoča. Napotil me je k dr. Jerneju Benediku, ki je sedaj moj onkolog in je super človek, s svojo pozitivno energijo dviguje samozavest pacientom. Pri njem sem potem izvedel vse,« z zanosom razloži Robert. Ker je imel raka v četrtem stadiju, je moral najprej na kemoterapijo, s katero so želeli ustaviti napredovanje bolezni po bezgavkah. Robertu je bil zelo všeč onkologov pristop, saj dr. Benedik zagovarja zdravljenje po korakih: »Osvajamo zmago za zmago. Prva je bila ta, da sem imel veliko srečo, da sem primeren za biološko kemoterapijo. Prvo biološko zdravilo sem prejel 18. decembra, terapija traja 14 dni, nato je teden premora in naslednja terapija. Sedaj sem na sedmi terapiji in dosegli smo delno regresijo bolezni. Bezgavke so tako čiste, da me junija čaka operacija želodca,« je z zdravljenjem zadovoljen Robert.

Najprej se soočiš, nato postaviš druge prioritete

Robertu se je življenje seveda postavilo na glavo, kot pravi: »Postaviš si druge prioritete, spoznaš, da moraš začeti gledati nase.« Malce že pomisli na junijsko operacijo, sicer pa naprej ne razmišlja. Bil je že na posvetu pri kirurgu, operacijo načrtujejo za začetek junija. »Vzeli mi bodo celoten želodec, ostalo bodo videli med operacijo, okrevanje pa bo kar dolgo. Seveda se bo življenje spet spremenilo, ker bo potrebna sprememba prehranjevanja, spet bo novo poglavje v življenju,« razloži optimistično, brez kančka samopomilovanja. Jesti bo moral od devetkrat do desetkrat dnevno, katerih jedi verjetno nikoli več, o ostalem bo razmišljal po posegu. »Življenje sem si sedaj uredil tako, da razmišljam korak za korakom, od kemoterapije do kemoterapije, da vidim rezultate, in mislim, da je to edino prav,« pojasni.

Na raka in resnejšo bolezen je pomislil, že ko je zatipal bezgavke, saj jih je bilo odebeljenih več. »Mislim, da je veliko stvari v glavi, in ko si razjasniš, da želiš opraviti s to boleznijo, ki je ena od številnih bolezni, je laže. Imam srečo, da dobro prenašam kemoterapije. Najteže je, da bolezen prizadene ljudi okoli tebe, ki morajo prav tako sprejeti, da nisi več zdrav. Ampak ko to vse urediš, gre laže«, pojasni svoj pogled na življenje, kot ga živi sedaj. Zdravljenje ima tudi nekaj stranskih učinkov, slabo mu je bilo k sreči le nekajkrat, občasno pa čuti krče v mišicah in mravljince. »Ampak to seveda ni nič takšnega, česar se ne bi dalo prenesti,« pove.

Kot svobodnemu novinarju mu veliko pomeni, da so veliko razumevanja pokazali tudi v službi, na Radiu Slovenija, kjer dela. »Redke so še hiše, kjer človek naleti na toliko razumevanja, kot ga imam jaz. Da te direktor povabi na pogovor o tvojem zdravstvenem stanju in si res vzame čas za pogovor o njem, imam pa tudi podporo kolegic, kolegov in prijateljev,« pove Robert. »Seveda pa ne bi šlo tudi brez podpore družine, v kateri največjo vlogo igra Meta (Ornik, partnerka – op. p.). Meta je bila takoj zelo trdna oziroma mi ni pokazala svojih skrbi. Jaz o bolezni preberem le najnujnejše, ona pa se je bolj poučila, in če me kaj zanima, se o tem pogovoriva, sicer pa ne. Za zdaj ta sistem deluje, verjamem pa tako v zdravnike kot medicino in mislim, da pozitiven odnos njih do mene in mene do njihovega dela prinaša pozitivne rezultate,« pravi.

RAK JE LE BOLEZEN, KI JO BO PREMAGAL

Nikoli ni kadil, pil kave ali alkohola, niti ni užival sladkorja, večinoma je jedel precej zdravo, zato tudi sedaj skrajnih prehranskih sprememb ni uvedel. »Le zelenjave pojem več, sicer pa so mi zdravniki svetovali, naj jem, kar mi ugaja, in to tudi počnem. Ne smem izgubiti teže pred operacijo,« pove. Za telesno kondicijo poskrbi z dolgimi sprehodi s psičko Ajo, pasme irski seter, naredita pet do deset kilometrov, odkar je na terapijah, pa je tudi doma. Ni želel tvegati okužbe, pa tudi nekaj več počitka potrebuje. Sedaj se posluša.

Robert ni pomislil, da se mu, ker je zbolel, godi krivica. »Raka sem vzel kot bolezen, ki jo želim premagati, in bom naredil vse za to, da jo bom. Kot takšno jo tudi jemljem,« je pozitiven. »Težko je reči, zakaj sem zbolel, zato o tem ne razmišljam,« je odločen. »Ne vem, zakaj je rak še vedno tabu, kot da si kužen, kot da si nekaj naredil, da si kriv, ker si zbolel. Pa ni, je ena od bolezni, s katerimi se ljudje spopadajo. Nekateri ga k sreči odkrijejo v zgodnjih fazah in je zdravljenje toliko lažje, drugi, ko je že napredoval in je zdravljenje daljše in zahtevnejše, nekateri pa ga žal odkrijejo prepozno, tako žal v življenju je. Zdi se mi prav, da hodimo na preventivne preglede in se jim nikoli ne izogibamo. Izkoristimo možnosti, ki nam jih daje naš zdravstveni sistem, čeprav je včasih neprijetno. Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da je treba narediti vse, da se raka čim prej odkrije, če ti je že namenjeno, da zboliš,« je prepričan in poziva Robert.

Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.

image

Deli s prijatelji