Ob jabolčnem soku, ki ga pridelujejo sami, smo se posedli za družinsko mizo, nekakšen epicenter njihovega vsakdana. Zadnje tedne se vse vrti okoli sina Luke in njegovega finalnega nastopa v oddaji Slovenija ima talent. Pri Seškovih se namreč proslavlja, spodbuja, navija in tolaži skupaj, saj sta mama Urša in oče Jure najboljša motivatorja in prava zakladnica nasvetov. V smehu se Urša pošali, da je v družini mati glavna, zato hitro prevzame pobudo. »Z Juretom sva bila vzgojena v duhu, da je družina sveta, in temu primerno sva se ji posvečala od samega začetka. Ni bilo vselej lahko, posebej zaradi narave dela in Juretove medijske izpostavljenosti je bilo treba včasih zelo dobro uskladiti urnike, se čemu tudi odreči, a nikoli na škodo otrok. Nobena stvar se nama ni zdela tako pomembna kot prav družina,« začne pogovor, nato pa prepusti besedo možu: »Nisva se posebej naprezala, niti dramatizirala ali iskala pomoči pri kakšnih družinskih terapevtih, skupinah, na forumih. Ves čas sva pazila drug na drugega in negovala ta najin odnos, ki ga partnerji po rojstvu otrok pogosto zanemarijo. Na srečo imajo najini sinovi dve čudoviti babici, ki sta vsake toliko prevzeli vajeti, da sva se lahko midva odpravila sama na kakšno potovanje in s tem ohranjala plamen ljubezni. Veliko sveta smo objadrali skupaj in se tako še bolj povezali,« pove priljubljeni radijski voditelj.
Vera v dobro
Jure in Urša letos praznujeta dvajseto obletnico poroke in osemindvajset let od prvega poljuba. Poznata se že s srednješolskih hodnikov, zato sta večino življenjskih prelomnic doživela drug ob drugem. Tudi na Radiu Ognjišče sta začela delati od prvega dne in spisala še eno zgodbo o uspehu, vsak na svojem področju, ona v marketingu, on za mikrofonom. Od vsega pa sta razumljivo najbolj ponosna na svoje tri fante, ki na mamico gledajo s prav posebnim spoštovanjem. »V tem svojem moškem mikrokozmosu se počutim kot kraljica, saj me dobesedno nosijo po rokah (nasmešek). Pravzaprav so zelo vzorni fantje in se pustijo 'komandirati',« se pošali Urša in nam predstavi njihov odnos do Boga in vere. Tisti, ki dobro poznajo Seškove, lahko začutijo, da posedujejo esenco verskih vrednot in so najboljši vzor vsem tistim, ki se kitijo s krščanstvom le zaradi družbene sprejemljivosti. Držijo se načela 'živi in pusti živeti', ne obsojajo različnosti družbe in prav v nobenem trenutku ne poveličujejo svojega odnosa z Bogom. »Bog je ljubezen in mi se imamo radi. Kjerkoli je to čustvo, se ustvarijo temelji za sobivanje in spoštovanje. Morda smo za koga celo fanatiki, ker oba delava na radiu z versko vsebino, sodelujeva pri tovrstnih projektih, pojeva verske pesmi, na srečo pa se s tem ne obremenjujeva. Floskul in predsodkov sva se že navadila, saj živimo v družbi, ki zelo rada etiketira. Trudiva se na otroke prenašati prepričanje, da smo si vsi različni, in dokler nekdo ne posega v tvoj prostor, mu pusti svobodo misli ter izražanja. Verni ali neverni, ljudje smo predvsem dobri ali slabi,« je vodilo, ki se ga držijo pri Seškovih.
Lažji za 30 kilogramov
Po Juretu si je s petjem in človeško toplino svoj prostor na medijskem nebu priboril še Luka. Zdaj, ko je polnoleten, si družinski avto deli s starši, ki se zaradi njegovih obveznosti v službo večkrat zapeljejo s kolesom. »Mlajša brata se bolj posvečata nogometu, čeprav ju glasba tudi navdihuje, jaz pa sem z dušo in telesom v notah in verzih. Zaradi zobnega aparata sem moral prenehati igrati na trobento, bil sem obetaven in celo na tekmovanjih opozarjal nase. Moral sem žrtvovati hobi zaradi zdravja in danes ugotavljam, da je bila odločitev na mestu, saj si ne znam predstavljati, kako bi lahko prepeval s tako neposrečeno razporejenimi zobmi, kot sem jih imel v zgodnjem otroštvu. Po enem letniku klavirja sem se nato posvetil solopetju in še do nedavnega stremel k temu, da čim prej zapustim Slovenijo in jo popiham čez lužo. V deželo na drugi strani Atlantika sem se zaljubil ob prvem obisku in vem, da bom tam nekoč živel in ustvarjal. Še kot otrok sem govoril, da bom pevec, igralec ali klošar v Ameriki,« se prešerno nasmehne in spregovori o vsem, kar mu je dala glasba. »S sodelovanjem v muzikalu Mamma Mia sem spoznal nove dimenzije medijskega sveta, predvsem pa svojo drugo družino. Ne gre le za ansambel, skupek igralcev, pevcev in plesalcev, ampak za 'familijo', v kateri skrbimo drug za drugega. Naš klaviaturist Gašper me je po novoletni predstavi opozoril, da bi bil zadnji čas za hujšanje. Zamislil sem se in hitro sprejel odločitev, da korenito spremenim način življenja. Nisem se posluževal nobenih diet, le načela 'manj žri in več telovadi'. V nekaj mesecih sem izgubil trideset kilogramov in se bolj samozavestno prijavil na Talente,« iskreno pove in nadaljuje: »Pred tem nisem imel težav s samopodobo, četudi so bili komentarji okolice kdaj žaljivi. Sem komunikativen in se znam braniti z jezikom ali s pestmi, odvisno od nasprotnika (nasmešek). Znam se postaviti zase in najhujša stvar, ki jo lahko doživim, je, da se nekdo spravi na šibkejšega. Tega ne prenesem in v takšnih situacijah sem nepredvidljiv, saj ne dovolim, da bi se v moji bližini ljudje žalili med sabo. Na to nenehno opozarjam predvsem najmlajšega brata, saj znajo biti otroci zares surovi,« še poudari nadarjeni Luka, ki vsak dan poje in se veseli novih glasbenih podvigov.
