Novomeščanka Sandra Erpe s svojim glasbenim prvencem Sinonim za mojo mladost (Založba Mars Music) poživlja domačo pop sceno. Vsebinsko dosegljiv in všečen glasbeni izdelek je ustvarjen za radijske valove, lahko mu prisluhnemo tudi med opravili, kot je vožnja avtomobila, ali se mu pozorneje posvečamo s kozarcem vina v roki.
Premišljeni prvenec
Sinonim za mojo mladost je album, ki se uspešno izogne večini pasti za prvence, za kar sta poleg avtorice poskrbela Peter Dekleva in Zmago Šmon, znan tudi kot Zed Smon. To pomeni, da ne poslušamo produkcijsko prezačinjene zvočne slike, aran- žmaji so bogati le tam, kjer je to potrebno. Že pri bežnem prebiranju besedil ugotovimo, da imamo opraviti z avtorico, ki ima pravo besedo vedno pri roki. Morda to, da je plošča prvenec, razkriva le vsebina, ki je osebno izpovedna in ljubezenska. Seveda to nikakor ni omejeno na prvence, se pa v njih pogosteje pojavlja ne glede na starost avtorja in izvajalca. Vokalne interpretacije sledijo slogu sodobnega r'n'b oziroma soula. »Od prvih komadov do končnega izdelka so minila štiri leta, snemanje je trajalo približno leto dni. Od lanskega aprila,« nam je zaupala 23-letna Sandra, ki živi in študira v Ljubljani.
Najprej klavir, potem kitara
Glasbeno pot je začela že pri osmih letih z učenjem klavirja, nato se je pri zasebnih učiteljih izučila še v igranju kitare in solo petju. Je tudi velika ljubiteljica poezije, ne nazadnje študira primerjalno književnost. V zadnjih letih smo jo lahko zasledili na številnih festivalih in tekmovanjih, vrata do prvenca pa ji je odprla skladba Sinonim za mojo mladost, potem ko je postala popevka tedna na Valu. »Snemanje plošče je bilo zame nekaj novega. Srečala sem se z delom v studiu. Plošča je bila tudi veliko finančno breme, sem študentka, financirala sem jo sama s pomočjo staršev. Založba je nekaj primaknila za master.« Vsa glasbila so odigrali Sandra, Dekleva in Šmon. »Dve skladbi sem posnela v studiu pri Deklevi na Kodeljevem, preostalo pa pri Zmagu Šmonu v Semiču. Z njim sem poskušala v album prevesti zgodbo preteklih štirih let. Skladbe, ki niso spadale skupaj, se na album niso uvrstile. Želela sem, da bi imela plošča rdečo nit.«
Tropski dež
Med skladbami bi Sandra posebej omenila Ščepec iluzije, ki jo je prepričal z aranžmajem, njena najljubša pa je Tropski dež. »To je nedvomno skladba, pri kateri se izrazijo vsi tisti občutki, ki sem jih želela. Ima svojevrsten minimalizem, ki ga prvotno ni imela, po snemanju je še bolje delovala.« Temu lahko le pritrdimo in ploščo postavimo na seznam letošnjih izdaj, ki jih nikakor ne smemo zamuditi. Sandra Erpe ima kljub mladosti zrel in premišljen pristop do glasbe, predvsem pa premore še veliko potenciala. Upamo, da jo bo glasbena radovednost v prihodnje zvabila v še bolj razburkane vode, kamor si ustaljene in preverjene vsebine ne upajo. Naslednjič ji bomo lahko v živo prisluhnili 14. junija v Cerknem
