OSEBA TEDNA

Od Moškega čaja do Mamme mie

Objavljeno 09. julij 2015 23.55 | Posodobljeno 09. julij 2015 23.57 | Piše: Maja Debeljak
Simona Vodopivec je bila stara komaj 16 let, ko je začela peti pri skupini Ultimat. Z ekipo Moped showa je sodelovala 15 let,zdaj pa se z možem Juretom Frankom ukvarja z odrskimi produkcijami.
Vedno živahna in privlačna Simona. Foto: Igor Modic

Moški čaj in Moped show sta dve stvari, ki večini prideta na misel ob imenu Simona Vodopivec. Zaradi prve, pesmi, ki jo je pela s skupino Ultimat in se takrat zaradi svoje mladosti sploh ni zares zavedala, kaj poje, ji je še vedno kar malce nerodno, je rekla nekoč. Ampak ne preveč, vsekakor ne toliko, da je ne bi umestila na samostojno ploščo, ki jo je izdala pred leti. Moped show pa je bilo več kot petnajst let trajajoče sodelovanje v ekipi, ki je uprizarjala humoristične in satirične domislice Toneta Fornezzija - Tofa. Pred leti so ga Tof, Simona, Roman Končar in Miro Juvan postavili na oder, naredili predstavo ter se skupaj z gledalci smejali in uživali v nostalgiji po časih, v kakršnih že dolgo ne živimo več.

Tudi življenje Simone Vodopivec ni več takšno kot tedaj, ko se je je prijelo ime Simona H2O. Po Tofovi zaslugi, seveda. Tako očaran je bil nad njo in njenimi sposobnostmi, da je zanjo med drugim napisal monomuzikala, Po čem je slava in Ne streljajte na Simono H2O.

Nadarjena edinka

Simona, edinka, ki je prva leta preživela v Logatcu, potem pa se je družina preselila v Radovljico, je hitro pokazala nadarjenost. Prvi je njen talent prepoznal učitelj Franci Černe, ki je na radovljiški šoli vodil otroški zbor. Očarala ga je z Mojčino pesmijo. Vedel je, da pred njim stoji zvezda. No, takrat še zvezdica, ki se je šla potem v glasbeno šolo učit igranja harmonike in klavirja. Ko je bila stara komaj šestnajst let, je začela peti pri skupini Ultimat. Ja, iz tistega časa je že omenjeni Moški čaj. Fantje so jo takrat na nastopih čuvali kot sestrico, se spomni.

Bila je delavno dekle, že takrat, in zaradi glasbe pri njej šola ni nikoli trpela. Na pedagoški akademiji je diplomirala iz glasbenega pouka in zborovodstva. Poleg tega je nekaj časa resno razmišljala o tem, da bi bila operna pevka, in se je zato najprej hodila učit solopetja k prof. Alenki Drnač Bunta, pozneje pa štiri leta tudi k Nadi Žgur.

Šola Nade Žgur je bila v tistih letih prava proizvodnja, rečeno v najboljšem smislu, zares izvrstnih izvajalk. Malce starejši se bodo še spomnili skupine Vocal art, deklet s hudo skodranimi in bujnimi lasmi, pod katerimi so se poleg Nade Žgur skrivale še Alenka Godec, Damjana Golavšek in tudi Simona je bila nekaj časa poleg. Zasedba glavnih ženskih vlog v muzikalu Mamma mia, ki je v teh dneh razvnel slovensko občinstvo, ni naključna.

Ljubezen na Japonskem

Ob študiju in Moped showu ter vseh zvezdniških obveznostih, povezanih z njim, je Simona delala tudi kot novinarka. Šest let je vodila in ustvarjala radijsko oddajo Glasba je življenje, za Dnevnik je pet let pisala tedensko rubriko, iz katere je potem nastala knjiga, Klepeti v B-duru.

Na enem od Belih koncertov, s katerimi se je takrat podpiralo slovensko smučarijo, je spoznala Jureta Franka. Vez med njima pa se je razvila precej pozneje, in sicer na Japonskem, kjer je na predstavitvi Slovenije pela ljudske pesmi, Jure pa je bil tudi tam, takrat že ugledni poslovnež. Zveze na daljavo sta se hitro naveličala, a se nista razšla, ampak sta se raje poročila, bilo je leta 2000, in šla živet v Ameriko, v Kalifornijo. Tam se jima je najprej rodil Aiden, tri leta pozneje še Maya.

Predvsem Simono pa je srce ves čas vleklo nazaj v Slovenijo, natančneje v Radovljico. In prav tam ima zdaj dom družina Vodopivec Franko. Simona pravi, da ima srečo, ker ima prilagodljivega moža. Pravzaprav tako zelo, da ni le upošteval njene želje po življenju v Sloveniji, ampak se je, da lahko stvari počneta skupaj, tako rekoč čez noč lotil dela producenta. Tudi pri tem mu gre odlično.

Učiteljica 
in producentka

Simona je v Radovljici ustanovila svojo glasbeno šolo Musike, z Juretom pa sta se podjetno in tudi zelo uspešno lotila odrskih produkcij. V koprodukciji s kranjskim gledališčem predstave Moje pesmi, moje sanje, uspešnica je bil tudi muzikal Ljubim te – spremeni se, vrhunec pa je prav gotovo Mamma mia. Pravice zanj sicer ni bilo najlaže dobiti; ampak to ni družina, kjer bi se bali življenjskih izzivov. Družina, v kateri se imajo radi. In tudi to je zagotovo razlog, da je Simona Vodopivec Franko pri nekaj več kot petdesetih še vedno tako živahna in privlačna kot tista smrklja, ki je prepevala pesmico o moškem čaju.

Pet vprašanj za Simono Vodopivec Franko

Vaša najizrazitejša značajska lastnost?

Iskrenost.

S kom bi si želeli preživeti dan?

Z družino, zadnje čase nismo nič skupaj.

Vaša največja razvada?

Kava, ki mi malo škoduje, a se ji ne morem upreti.

Vaša najljubša knjiga?

Trenutno sem pod vtisom zadnje, ki sem jo prebrala, to je biografija Borisa Cavazze Vesne Milek, in Metulj Henrija Charriereja.

Vaša najljubša jed?

Italijanska kuhinja.

Deli s prijatelji