Od imitatorja na radiu 
do igralca v Kralju Ubuju

Komaj je Klemen Slakonja splezal čez 30. leto, pa mu tu in tam že prilepijo tisto o veteranu. Na neki način je res. Na televizijo je prišel kot smrkavec, potem ko so opazili njegov talent, s katerim je razveseljeval poslušalce radia Energy. Pravzaprav so ga opazili Sašo Hribar in njegovi, in postal je del ekipe Radia Ga-Ga. Oddaje, ob kateri je pravzaprav odraščal ter se ji čudil in jo občudoval. Z radia ga je Hribar hitro potegnil še v svoj televizijski šov Hri-bar, prvi, ki ga je Slakonja posnemal pred kamerami, je bil Anžej Dežan oziroma njegov Plan B … in legenda je bila rojena.

Prav posebni meteor

Klemen Slakonja je na slovenski medijski sceni zasijal kot svetel in hkrati precej poseben meteor. Zasebno zadržan, tak je bil in je ostal, pred kamerami pa, kot bi bil nenadoma odrešen vseh spon in zadržkov. Neustavljiv. Medlenja najstnic zdaj ni več toliko kot nekoč, navsezadnje je Klemen tudi že dvakrat oče, a navdušenje nad njim ne pojenjuje. Čeprav ga pred televizijskimi kamerami že nekaj časa ni bilo.

Resni gledališčnik

Ljudje ga hodijo med drugim gledat v gledališče. Od leta 2010 je član ljubljanske Drame, vanjo je prišel z veliko strahospoštovanja do izkušenejših kolegov, zdaj je udomačen, samozavesten in zavezan »ta zaresnemu« teatru; stand up, na primer, ni zanj. Improvizacija pa le znotraj strogo začrtanih okvirov. Ena njegovih odmevnejših vlog v Drami je tista v predstavi Kralj Ubu. Igra kar samega sebe. Precej naporna vloga.

Čeprav je pravzaprav kar rad on sam. Na primer v vlogi očeta. Ta vloga je resna in hkrati super, predan ji je z vsem srcem, a o Klemnu zasebno ne govori rad. Zgovornejši pa je o Klemnu igralcu, imitatorju in tu in tam TV-voditelju. Pred letošnjo Emo, ki jo bo vodil, je slišati, da se vrača »izgubljeni sin«.

Nacionalka in youtube

Vse se je začelo na nacionalki. Po Hri-baru je Klemen Slakonja s Tjašo Železnik vodil nedeljske oddaje NLP, 55 jih je bilo, je natančen. S Petrom Polesom sta nekega lepega silvestra na nacionalki navdušila z oddajico Kako sva si različna, predvsem pa bo za vedno ostala v nepozabnem spominu Ema 2011, ki jo je Klemen vodil tako suvereno, da ni bilo malo tistih, ki bi na evrovizijski šov najraje poslali kar njega. In najbrž po letošnji Emi ne bo dosti drugače.

Igralec ambicij po evrovizijskem nastopu niti nima, zato pa si močno želi razširiti svoj kanal na youtubu. Tam je, je ugotovil, njegovo pravo občinstvo. Tisto, ki se ob njegovih imitacijah oziroma glasbeno-imitacijskih videih neznansko zabava. Nesporno najodmevnejši med Slovenci je bil njegov video JJ Style, imitacija Janeza Janše v slogu uspešnice Gangam Style. Imitacija Slavoja Žižka, ki jo je pripravljal nekaj mesecev, pa je nadvse zanimiva zato, ker je na televiziji v tisti njegovi ne prav posrečeni oddaji Je bella cesta ob njej gledanost izrazito padla, na youtubu pa je megauspešnica. Zanimivo, da je med tujci navdušenje večje kot med Slovenci. Ne, Žižek se mu še ni oglasil.

Ambicije so kajpak velike

Odzivov tistih, ki jih imitira, se Klemen Slakonja ne boji, pravi, ker noče biti žaljiv. Nekateri so vseeno užaljeni. Fredi Miler, na primer, je bil. Jan Plestenjak pa ne, če vas že zanima. Širitev na youtubu si Klemen želi tudi zato, ker je Slovenija za njegove imitacije postala premajhna. Zmanjkuje zanimivih Slovencev. Novejša politična garnitura je nezanimiva, s predsednikom Borutom Pahorjem imajo prav vsi imitatorji težave, se potoži, ker pri njem ni nič posebno izrazitega. Povsem drugače kot pri Karlu Erjavcu, na primer. Ali nadškofu Rodetu. Ta je imitatorju Klemnu še zmeraj zelo pri srcu.

Ima velike ambicije. Od nekdaj. Zato, predvideva, velja za napornega. Ampak zanj manj od stoodstotnega ne obstaja, pravi. Stoodstotna predanost, pripravljenost, spoštljivost, kreativnost … Precej mu gre na živce, kadar ljudje okrog njega ne čutijo in delajo enako, »takrat imaš občutek, da plavaš v praznem bazenu«. Neprijetno. Navadno tudi sliši, da za tisto, kar si želi, ni denarja. Slovenska realnost, a ne samo medijska. Na Emi zato ne bo vse čisto tako, kot bi si želel, zavzdihne. Bo pa več od tistega, kar nam je pokazal do zdaj. In ne, Severine letos ne bo.