Je lepo vzgojen moški. Njegove ambicije spremljata trdna vera vase in delavnost. Redno je zaposlen v ansamblu SNG Drama. Je velika zvezda v seriji Usodno vino. Za to ima tudi potreben vizualni atribut. Seksi šestindvajsetletnik ne zanika, da mu pozornost ne ugaja. Bil je eden najbolj zaželenih samcev na domači sceni, dokler ni njegovega srca omrežila ženska, ki se ne pojavlja v soju žarometov ob zvezdniškem partnerju.
Prijazno od vas, da ste se potrudili in me stlačili v natrpan urnik.
Danes bo res dolg dan. (Se namuzne.) Sem v zadnjem tednu priprav pred premiero magistrskega dela iz umetnosti giba, kar se mene osebno tiče, je to letošnji glavni projekt. Ja, je hektično, ampak premor pride prav. (Pogled od zelenega čaja na vrhu Nebotičnika vrže na prestolnico spodaj.)
Kaj pomeni to za motivacijo, če se delu predajate nepretrgoma?
Se znajde kdaj pod vprašanjem, posebno ko bi po napornem tednu človek rad malo zadihal, vendar imam ob sobotah in nedeljah snemanja ali kakšna gostovanja. A trenutno mi motivacije niti malo ne primanjkuje, ker se končno sestavlja vse, kar imam že več kot eno leto v glavi. (Sklene konice prstov.)
Je to to? Je to, kar zdaj počnete, tisti ideal, ki ste si ga zastavili, ali še dvomite, ali ste v pravem pristanu?
Raziskovanje giba me res zanima. Moja želja je bila poglobiti znanje o japonskem psihofizičnem plesu, se morda še bolj okužiti z gibom, tudi s pomočjo butoha, kar mi pri dramski in filmski igri samo koristi. Obenem delam tudi na sebi. Ko izvajam butoh, sem nekdo drug. Osrečuje me in umirja, kar je pomembno v teh časih, ko je toliko vsega.
Pri svojih letih premorete veliko življenjskega realizma. Mora to človek pri sebi razviti ali mu je dan po naravi in vzgoji?
Trenutno je stanje v naši družbi takšno, da ni pomembno, kako, ampak koliko. Ni pomembno, kdaj, ampak zdaj. Kolesje se vrti s tolikšno hitrostjo, da v resnici vsi zamujamo. Nenehno smo v zamudi. Zbudimo se in smo že v zamudi. Trudim se držati svoj ritem. Ravno s takimi projekti se mi čas ustavi. Ko sem sam v stružnici (prostor, v katerem bo premiera magistrske produkcije, op. p.), ves zamazan s šmirom, se z ničimer ne obremenjujem. Občutim svobodo. In še nekaj je: iz svojega telesa skušam potegniti ekstrem. Pa boli. Trenutno imam prekrižane roke zaradi strašnega muskelfibra. (Pojasni držo.) Ampak to mine. Telo zdrži marsikaj. Postali smo scrkljani. In prestrašeni. To pa nam jemlje energijo. Sčasoma otopimo in se ne obremenjujemo več, ali je tako ali drugače. Prosim, ne more nam biti vseeno! Imamo voljo in lahko sprejemamo odločitve. Preživetje človeka kot samostojne avtonomne enote je lahko hitro v nevarnosti. Mislim, da to izgubljamo. Vse bolj smo čreda, ki strmi v tla in se ravna po tistem, ki najglasneje muka.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.
