Najbolj znana in tudi razvpita sinova slovenske matere in srbskega oziroma črnogorskega očeta sta ljubljanski in koprski župan, Zoran Janković in Boris Popovič. Zoran se je celo rodil v Srbiji: 1. januarja 1953 v vasi Saraorci pri Smederevu. Mama Ivanka, Slovenka iz Notranjske, in pokojni oče Stevo, ki je bil Srb, sta se odločila poiskati boljše življenje v Sloveniji. Zorana sta pustila pri babici in dedku, v stari hiši iz blata in slame. V Sloveniji je dobil sestro Jagodo. Ko je v Srbiji končal četrti razred, se je mama odločila, da mora tudi on v Ljubljano. Od tedaj je Ljubljančan.
Popovičevi v Koper po 2. svetovni vojni
Starši Borisa Popoviča, oče, zdaj že pokojni, Črnogorec Branko in mama Solza, Primorka iz Dornberka, so se v Koper priselili po drugi svetovni vojni. Oče, nekdaj oficir JLA, pozneje pristaniški težak v Luki Koper in nato uspešen podjetnik v steklarstvu, je postavil temelje sinu Borisu.
Ena izmed redkih Slovenk z olimpijsko kolajno iz Pekinga je plavalka Sara Isaković, Gorenjka, doma z Bleda. Njena mama Rebeka, nekdaj plavalka, je bila stevardesa pri Jatu in se je zaljubila v pilota te nekdanje jugoslovanske družbe, Srba Nenada. Plod njune ljubezni pa sta prav Sara in njen brat dvojček Gal. Družina je nekaj let živela v Dubaju, kjer je bil Nenad Isaković letalski inštruktor. V Dubaju dela še danes in občasno prihaja v Slovenijo, Sarin brat Gal pa študira letalstvo na Danskem.
Sara ima tudi znamenitega strica. To je Mile Isaković iz Šabca v Srbiji, legendarno krilo nekoč najboljšega evropskega rokometnega kluba Metaloplastika in reprezentance nekdanje Jugoslavije. Stric Mile je tudi lastnik žlahtnejše kolajne od nečakinje Sare: njegova je zlata kolajna z OI leta 1984 v Los Angelesu.
Milićev oče Vladimir je bil beograjski atlet
Po materi Slovenec in po očetu Srb je tudi košarkar Marko Milić. Markov oče je Vladimir Milić, olimpijec nekdanje Jugoslavije v suvanju krogle, mama pa Metka Papler, nekoč državna rekorderka v metu diska, in prav pri atletiki sta se tudi spoznala. Markovi starši so se že davno razšli, nekdanji atlet že več kot trideset let živi v Beogradu, mama pa v Kranju, kjer je profesorica angleščine.
Mati pevca Jana Plestenjaka, neke vrste slovenskega Iglesiasa, je Dora Plestenjak, znana slikarka, oče, ki je že pokojen, je bil pilot, kapitan Miroslav Miljković in še en Črnogorec, ki je osvojil Slovenko. Janov starejši polbrat je slikar Domen Slana, njegov oče pa eden največjih slovenskih še živečih slikarjev France Slana.
Med športniki je kajpak kopica takih, po žilah katerih se pretaka srbska kri, največ seveda med nogometaši in košarkarji. Rašo Nesterović, Milivoje Novaković, Bojan Jokić, brata Dragič so samo nekateri najbolj znani med njimi. Srbskega očeta ima tudi Goran Janus, od letošnje sezone prvi trener slovenskih smučarskih skakalcev. Njegov oče je nekdanji oficir JLA Stevo Janus. Prav Stevo, ki je vojaško pokojnino dočakal še v nekdanji Jugi, doma iz hrvaškega Korduna, je v Mostec k Iliriji kot majhnega fantiča pripeljal Gorana, sam pa je pozneje postal eden najbolj vnetih in do konca športu predanih amaterskih delavcev.
Tudi režiser Dušan Jovanović je srbske krvi
Zelo ugleden je v Sloveniji tudi Dušan Jovanović, gledališki guru, cenjen režiser na območju nekdanje Jugoslavije. Rodil se je le ta 1939 v Beogradu Nemki Emi in grškemu Srbu Ljubomirju, kar za otrokovo odraščanje gotovo ni bil najhvaležnejši trenutek. Dušan je večji del vojne preživel z babico Ano, nekaj časa pa tudi v Skopju pri teti Zori, v mestu, ki je pozneje vplivalo na nastanek njegove znamenite drame Osvoboditev Skopja. Starši so se ločili, mama se je znova poročila, in sicer z bogatim makedonskim trgovcem, oče pa s Slovenko iz Ljubljane, zato se je s petnajstletnim sinom preselil v slovensko glavno mesto, mama pa je ostala v Beogradu.
Kakor koli, nekoliko nenavaden, zaradi okoliščin gotovo distanciran, odnos mame in sina se je končal z njenim še bolj nenavadnim pogrebom: Jovanović je odpotoval v Srbijo, tam zahteval njeno žaro in jo z vlakom odpeljal v Slovenijo, kjer je tudi pokopana. Oče se je v Sloveniji še dvakrat poročil in ločil, Dušan ima dve polsestri.
Robert Pešut, mnogo bolj znan kot Magnifico, ekstravaganten in originalen pevec ter glasbenik, se je rodil v Ljubljani decembra 1965, vendar je otroška leta preživljal tudi v Beli krajini. Pozneje je živel v šišenskih Kosezah, nedaleč stran pa živi še danes.
Pešutovi so Srbi, doma iz Like, a so jih po prvi svetovni vojni izselili v Vojvodino, od koder se je oče Svetislav pri trinajstih letih preselil v Slovenijo. Tu je končal ekonomsko šolo, se zaposlil na pošti in poročil z Belokranjko Ivano Vlašič, uslužbenko državne varnosti. Dobrih enajst let za Robertom se jima je rodil še sin Aleksander.
Zanimivo, da je Magnifico po materini strani pravi bratranec Valerije Vilfan, sicer žene nekdanjega košarkarja, zdaj komentatorja košarke na televiziji, Petra Vilfana. Kajpak je bil Magnifico vse svoje življenje velik oboževalec Petra, Vilfanovo košarkarsko šolo pa je obiskoval tudi Robertov sin.
