RAZHOD

Bivši fant Gotarjeve priznava: Na koncu je bilo kar hudo

Objavljeno 11. februar 2015 19.50 | Posodobljeno 10. februar 2015 17.26 | Piše: Ajda Janovsky

Še vedno sem samski, strtega srca pa nimam več, pravi 20-letni Anže Šuštar, ki se je po težkem razhodu s 17 let starejšo Alenko Gotar zatekel k delu in glasbi.

Anže upa, da bo nekoč profesionalni glasbenik. Foto: osebni arhiv

»Tako zdaj pravi? Prej bi mislila,« nedavne besede Alenke Gotar, da bi za vsak dan, ko sta bila skupaj, postavila oltar, z grenkim glasom komentira njen bivši fant, 20-letni Anže Šuštar. »Ko s človekom enkrat zaživiš, se pokaže tudi slaba stran. Včasih, tako kot v tem primeru, slaba stran prevlada. Potem ne gre več naprej,« meni Anže. Podrobneje o zvezi s 17 let starejšo glasbenico ne želi govoriti, priznava pa, da je bilo na koncu med njima kar hudo. Po naporni čustveni izkušnji se je zaposlil z delom in glasbo in zdaj se mu je, pravi, le uspelo spet postaviti nazaj na noge. »Še vedno sem samski, strtega srca pa nimam več,« zatrjuje mladenič, ki je zvezo s 37-letnico končal konec lanskega leta. V tem, da se je zaljubil v precej starejšo, ne vidi nič nenavadnega. »Vedno so mi bile všeč starejše ženske. Z mladimi je danes težko. Večinoma so precej nedorasle. Poleg tega mislim, da leta sploh ne igrajo velike vloge. Če sta dva za skupaj, sta za skupaj.«

Problem je bila izvirnost

Skoraj hkrati z zvezo je razpadla tudi glasbena skupina Ansambel Zajc, v kateri je Anže prepeval. »Imeli smo takšne konflikte, konkretne spore zaradi vmešavanja drugih oseb, da ni šlo več naprej. Šli smo vsak svojo pot, ampak smo zadovoljni,« pove o nekdanjih članih bratrancu Juretu Zajcu, Petru Mereli, Primožu Logarju in Tjaši Horvat. »Še vedno smo v stikih,« odgovori na vprašanje, ali se po burnem koncu še pogovarjajo med seboj. Čeprav o koncu skupine krožijo vse mogoče govorice, zatrjuje, da je razpadla predvsem zaradi različnih pogledov na glasbo. »Vedno sem stremel k izvirnosti, ki je danes primanjkuje. Mi smo bili preveč posnemovalci,« razloži Anže, ki že ustvarja z novimi člani – kitaristom Janezom Gartnerjem, basistom Simonom Zorcem in pevko Jano Čanadi. »Jaz sem bil ustanovitelj in vodja Ansambla Zajc, zato je ime ostalo meni,« pojasni vnuk legendarnega narodno-zabavnega glasbenika Nika Zajca. Čeprav je podedoval talent in ljubezen do glasbe, pa je dedka, pravi, slabo poznal. »Zelo zgodaj je umrl, zaradi možganske kapi. Takrat sem bil star komaj štiri leta, tako da se ga bolj slabo spomnim. Mi je pa ostala njegova glasba, ki jo imam zelo rad in jo poskušam obujati.«

Anže je študiral geodezijo, zaposlen pa je v podjetju, ki izdeluje in prodaja žare, krste in druge pogrebne pripomočke. Formalne glasbene izobrazbe nima. »Eno leto sem hodil v glasbeno šolo, drugo leto so me pa vrgli, ker me note niso zanimale. Imel sem posluh, talent, vse, not se mi pa ni dalo učiti,« se spominja godec na diatonično harmoniko in avtor vse glasbe, ki jo izvaja Ansambel Zajc. »Mislim, da glasbene šole zatrejo človekovo ustvarjalnost,« doda. Razen zadnje pesmi, ki jo je naredil že z novimi člani, so njegovo delo tudi besedila. »V glavnem gre vse po resnični zgodbi. Besedilo za prvo skladbo Tiho jočem sem napisal v devetem razredu za neko sošolko, ki me ni marala,« se spominja ljubezni, ki je trajala kar pet let. Skladba Všeč mi je, ko se smejiš, znana tudi po videospotu, v katerem nastopa manekenka Iris Mulej, je posvečena Alenki Gotar. »Ko gledam skrivaj te tvoje oči, se čudno mi zdi, da všeč si mi ti, saj najin je svet kot ogenj in led, razlika med nama kar nekaj let,« se glasijo prve vrstice.

Čeprav je še precej mlad, ima Anže že velike načrte. Čas zabav je, pravi, minil, dandanes se posveča predvsem službi in glasbi. »Vzgojen sem v duhu, da se mora človek kar hitro postaviti na noge. Pri nas na kmetih je čisto drugače kot v mestu. Pri osemnajstih, devetnajstih letih je človek odrasel in misli s svojo glavo,« meni polno zaposleni Anže, ki ob službi in vajah trenutno nima časa niti za delo na domači kmetiji, kaj šele za morebitno novo dekle.

 

Deli s prijatelji