Čustvena Tanja Žagar: Ati je moj heroj!

Trenutno je pri Tanji Žagar precej razburkano stanje, saj jo na eni strani obdaja neizmerna sreča ob očetovem 80. rojstnem dnevu, obenem pa negotovost zaradi vse bolj bolne mame, ki je pristala v domu. A četudi je pevka v sklepnih pripravah na plesno-glasbeni spektakel v ljubljanski dvorani Tivoli, z vso vnemo in ljubeznijo skrbi za starše.

Gospod Renato je od nekdaj steber družine Žagar. Bil je hčerkin prvi vzornik, ko ga je še kot majhna punčka občudovala, kako je vadil sintesajzer in zraven ubrano prepeval. »Imela sem štiri leta in sem ga ob prihodu domov presenetila, da mu bom nekaj zaigrala. Začudeno me je vprašal, kako, kdaj sem se naučila, jaz pa sem se pohvalila, da medtem ko je on v službi, jaz pridno vadim. Po posluhu sem se naučila Španske oči, in kljub napakam se je razbralo, za katero pesem gre. Bil je povsem šokiran in me je izzval, da če bom redno vadila klavir, mi ga bosta z mami kupila. Pritrdila sem in pričakovala, da bom dobila majhno električno klaviaturo, ampak sta se potrudila in mi nabavila čisto pravi pianino. Skakala sem od veselja in obljubila, da bom predano igrala, zato sta me že pri 5 letih vpisala v glasbeno šolo,« se spominja svojih začetkov.

Oboževala je svoj klavirček, nadobudno preigravala melodije in bila celo tako vestna, da so jo morali prijatelji čakati pred hišo, dokler ni končala vaje. »Otroci so me klicali, jaz pa sem najprej opravila svoje dnevne obveznosti in se jim šele potem pridružila. Poleti sem na stežaj odprla okna, da so me lahko med čakanjem poslušali, in pogosto so me nagradili z aplavzom, to so bili moji prvi (nasmeh). Želja oziroma volja staršev, da me spodbudijo k muziciranju, se je izkazala za pravilno. Oče me je vozil v glasbeno šolo in na plesne vaje. Vedno si je vzel čas zame in bil je oče v pravem pomenu besede. Kar raznežim se, kadar govorim o njem,« komaj zadržuje solze.

Tudi sicer brez pomislekov najde čas za pogovor s svojo ljubljeno hčerko. »Imava precej burne debate. Že na začetku mi reče, naj njegovih besed, nasvetov in mnenj ne jemljem preveč resno, saj to ne pomeni, da ima vedno prav. Gre le za moj pogled na stvari, me tolaži in mi polaga na srce, naj o vsem tem razmislim in delam ter živim po svoje. 'Tvoje življenje je, ne moje,' mi reče. Od teh lekcij sem veliko odnesla. Zaslužen je, da imam z 19 let starejšim bratom Nikom tako pristen odnos. Čeprav nisva odraščala skupaj, je ati bdel nad tem, da sva se in se še vedno imava neskončno rada. Drug za drugega bi naredila vse in vselej se lahko zanesem nanj,« pove in s težavo pogoltne slino, kot da bi se ji v grlu naredil tisti vsem poznani emotivni cmok.

Super dedek

»Moj oči je kot film A je to,« nadaljuje. »Vsak dan je neka nova dogodivščina. Zgodba današnjega dne je, da sva mami odpeljala v dom in se nato odpeljala domov vsak s svojim avtom. Ko izstopi, ugotovi, da je ključe zaklenil v svojega jeklenega konjička in tudi rezervne je pustil v njem. O prigodah bi lahko govorila v nedogled, vse so zares zabavne, kot ta, da je na enega od nastopov prišel obut v različna čevlja. Res je zelo poseben človek in preprosto ga moraš imeti rad. Ni čudno, da sta pri naši hiši vedno veselje in smeh. Oba z mami sta neverjetna optimista, zato bi bila jaz skoraj težko s kakšnega tretjega, pesimističnega planeta,« razširi usta v prešeren nasmešek. Ta se v zadnjih dnevih sicer pomeša z zaskrbljenostjo, saj je mami precej bolna, in četudi si je Tanja prizadevala, da bi za očetov 80. rojstni dan pripravila veliko zabavo, je morala spremeniti načrte.

»Moje življenje je trenutno precej razburkano zaradi maminega stanja. Obsežno praznovanje je zaradi negotovosti padlo v vodo, ampak sem mu kljub temu zakuhala presenečenje. Pretentala sem ga, da nujno potrebujem varstvo za Karla in bil je ves iz sebe, kako smo ga pričakali. Na kup sem zbrala najožji družinski krog in bilo je zelo ganljivo ter hkrati veselo. Pri tem ne smem pozabiti, da je moj ati glavna varuška našega malčka. Vse uredi, poskrbi zanj, ga nahrani, umije, se z njim igra, skupaj tečeta, športata in dedi je v Karlovem srčku na specialnem mestu. Imata neko posebno vez, saj ga vnuček dodatno pomlajuje, četudi je oče še vedno pravi frajer, motorist, neprestano naokoli, nima miru, rad spoznava ljudi in se pogovarja. Zanimajo ga napredek, tehnologija, novi telefoni, računalniki, še vedno igra in poje, se snema … Skratka, težka faca je naš ati,« poudari ponosna hči, ki ob Renatovi zavidljivi obletnici ostaja hvaležna za vsak nov dan.

Spektakel, kot ga še ni bilo

Da si Tanja vsaj malce oddahne in zbistri misli, se posveča velikemu koncertu, ki ga pripravlja z največjo ekipo doslej. V soboto, 29. februarja, bo v dvorani Tivoli kipelo od divjih ritmov, plesnih korakov in njenih hitov. »Zelo smo se potrudili, da bi naredili korak naprej. In smo ga! V ospredju je ples, in če smo bili na turnirju Zvezde plešejo izpostavljeni zvezdniki, sem si zaželela, da bi bili na mojem šovu glavni prav profesionalni plesalci. Morajo dobiti takšno priložnost, saj si jo neizmerno zaslužijo. So ustvarjalci svetovnega kova in hudo mi je, da pri nas ni toliko možnosti, da bi jih ljudje videli, občudovali in sploh dojeli, kaj pomeni biti profesionalni plesalec. Počaščena in hvaležna sem, da so bili vsi takoj za in sploh mi ni treba razmišljati, da bi šlo kaj narobe. Za vse poskrbijo in neskončno jih imam rada,« ne more skriti navdušenja, da se je končno oborožila s pravimi ljudmi.

»Tako na odru kot za njim so mojstri, ki jim stoodstotno zaupam. Dobre ideje ne pomagajo, če nimaš celotne ekipe, in zdaj jo imam. Mladi, ustvarjanja željni posamezniki so dodali pomemben del v skupni mozaik. Veselim se tudi tega, da moja spremljevalna skupina Avantura letos praznuje 10 let in so z nekaj pridruženimi člani sestavili pravi plesni orkester. Skupaj s plesalci nas bo na odru kar 25, in to je najštevilnejša zasedba v moji karieri.«

A to še ni vse, kajti Tanja je poskrbela tudi za tiste, ki slabo ali sploh ne slišijo. »Prvič bodo na svoj račun tudi prišli gluhi in naglušni, saj bomo imeli tolmače, ki bodo celoten koncert prevedli v slovenski znakovni jezik. Program bo izveden s posebno indukcijsko zanko. K temu me je spodbudil pogovor z Miho Zupanom, ki bo moj gost. Razodel mi je, da se ljudje z izgubo sluha zelo težko vklopijo v družbo, ker ne morejo komunicirati. Zaradi otežene socializacije je nevarnost depresija, in tako smo sklenili, da se lahko nekaj lepega naredi tudi zanje. Imeli bodo svojo posebno opremljeno tribuno, da bodo lahko doživeli ter začutili našo glasbeno-plesno pravljico,« sklene polna pričakovanj in nas povabi na nepozabni sobotni večer.