TEŽAVA?
Roparski pohod: objava na FB prepreči odškodnino zavarovalnice?
Si predstavljate, da odidete na dopust in se vrnete v prazno hišo? Tatovi so bili na delu …
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images, Istockphoto
Veselite se dopusta, pripravljate vse potrebno za odhod, da boste odpotovali, objavite javno na družbenem omrežju, odpotujete … Ko se vrnete, pa dobesedno katastrofa v vašem domu.
Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki pravi, da so mu tatovi popolnoma »izpraznili« hišo v Sloveniji medtem ko so bili z družino na dopustu. Udarec kot s strele z jasnega, najprej šok, nato olajšanje, ker imajo hišo dobro zavarovano in bodo lahko zahtevali odškodnino. A tu se je zapletlo.
»Hčerka je pred odhodom na dopust na družbenem omrežju večkrat objavila, da gremo na dopust, kam gremo, da nas ne bo doma in tako dalje. Zaradi tega nas je naša zavarovalnica zavrnila,« je dejal bralec in dodal, da si tega niti v sanjah ni predstavljal. Kot pravi, je zavarovalnica zavrnila škodni zahtevek: »Ker so ravnali malomarno in so sokrivi za nastalo situacijo.« Bralec ne more verjeti, češ da imajo pri zavarovalnici zavarovano hišo po najvišji stopnji in s premium paketom.
Na peščico zavarovalnic, kjer Slovenci in Slovenke zavarujemo svoje premoženje, smo vprašali, kakšna so pravila pri njih v takem primeru. Nobena izmed petih zavarovalnic ni potrdila, da bi bil v takem primeru zahtevek zavrnjen. Objave na facebooku po njihovem niso vzrok za zavrnitev odškodninskega zahtevka zaradi kraje v hiši.
Iz Zavarovalnice Generali nam je Monika Povšič odgovorila: »V primeru, ki ste nam ga opisali, pri zavarovalnici Generali, d. d., zgolj zaradi tega, ker je eden od družinskih članov (v tem primeru hčerka najstnica) na družbenem omrežju objavil, da družina odhaja na dopust, škodni zahtevek ne bi bil zavrnjen. Ob vlomu in drugih kaznivih dejanjih praviloma vedno zahtevamo policijsko obravnavo primera, sicer pa lahko ob vsaki nastali škodi preverimo vse okoliščine vzroka ter višino nastale škode.«
Gregor Lednik iz Zavarovalnice Sava pravi, da je težko komentirati omenjeni primer, saj jim niso znane konkretne in natančnejše okoliščine: »Vendarle pa gre za uporabo sredstva komuniciranja, ki v tem primeru samo po sebi najbrž ne more predstavljati pravno relevantne osnove za avtomatično odklonitev zahtevka. Zakonske obveze zavarovanca namreč, ki se kaže v dolžnosti izvedbe ukrepov za preprečitev nastanka zavarovalnega primera, najbrž ne gre razumeti v smeri, da bi opustitev omenjenih ukrepov bilo mogoče enačiti le z omembo informacije zavarovanca na navedenih omrežjih prijateljem ipd. o tem, da bo ta odsoten, da gre na dopust.«
Podobno kot preostale zavarovalnice seveda odsvetujejo tovrstno objavljanje na družbenih omrežjih. Lea Cimperman Acman iz zavarovalnice Adriatic Slovenica nam je razložila, kako na to gledajo pri njih: »Objava na družbenem mediju, da gre družina na dopust, po naših pogojih ne vpliva na veljavnost zavarovalnega kritja niti nimamo tega primera uvrščenega pod posebne nevarnostne okoliščine, zaradi katerih bi morali določati višjo premijo.«
Pri Triglavu so zelo jasni, kdaj so ropi in tatvine v nepremičninah kriti in kdaj ne: »Tatvine in ropi so kriti v vseh primerih, razen če storilec pride v prostor skozi odprto okno, katerega spodnji rob je manj kot 1,60 m od tal, in v primerih, ko je tatvino zagrešila ali pri njej sodelovala kot soudeleženec ali pobudnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu.«
Iz Wiener Stadtische pa sporočajo: »Primera, na katerega se sklicujete, žal ne moremo komentirati, saj nam niso znane vse okoliščine ter pogodbena določila, ki so veljala za sklenjeno pogodbo. Prav tako nam ni znano, ali je stališče zavarovalnice potrdilo tudi sodišče. Načelno pa zgolj na podlagi tovrstne objave na družabnih omrežjih zahtevka za povračilo škode nastale ob vlomni tatvini ne bi bilo mogoče odkloniti.«
Objave na družbenih omrežjih pomenijo zavrnitev zavarovalniškega zahtevka?
Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki pravi, da so mu tatovi popolnoma »izpraznili« hišo v Sloveniji medtem ko so bili z družino na dopustu. Udarec kot s strele z jasnega, najprej šok, nato olajšanje, ker imajo hišo dobro zavarovano in bodo lahko zahtevali odškodnino. A tu se je zapletlo.»Hčerka je pred odhodom na dopust na družbenem omrežju večkrat objavila, da gremo na dopust, kam gremo, da nas ne bo doma in tako dalje. Zaradi tega nas je naša zavarovalnica zavrnila,« je dejal bralec in dodal, da si tega niti v sanjah ni predstavljal. Kot pravi, je zavarovalnica zavrnila škodni zahtevek: »Ker so ravnali malomarno in so sokrivi za nastalo situacijo.« Bralec ne more verjeti, češ da imajo pri zavarovalnici zavarovano hišo po najvišji stopnji in s premium paketom.
Na peščico zavarovalnic, kjer Slovenci in Slovenke zavarujemo svoje premoženje, smo vprašali, kakšna so pravila pri njih v takem primeru. Nobena izmed petih zavarovalnic ni potrdila, da bi bil v takem primeru zahtevek zavrnjen. Objave na facebooku po njihovem niso vzrok za zavrnitev odškodninskega zahtevka zaradi kraje v hiši.
Ni pravne podlage za zavrnitev?
Iz Zavarovalnice Generali nam je Monika Povšič odgovorila: »V primeru, ki ste nam ga opisali, pri zavarovalnici Generali, d. d., zgolj zaradi tega, ker je eden od družinskih članov (v tem primeru hčerka najstnica) na družbenem omrežju objavil, da družina odhaja na dopust, škodni zahtevek ne bi bil zavrnjen. Ob vlomu in drugih kaznivih dejanjih praviloma vedno zahtevamo policijsko obravnavo primera, sicer pa lahko ob vsaki nastali škodi preverimo vse okoliščine vzroka ter višino nastale škode.«Gregor Lednik iz Zavarovalnice Sava pravi, da je težko komentirati omenjeni primer, saj jim niso znane konkretne in natančnejše okoliščine: »Vendarle pa gre za uporabo sredstva komuniciranja, ki v tem primeru samo po sebi najbrž ne more predstavljati pravno relevantne osnove za avtomatično odklonitev zahtevka. Zakonske obveze zavarovanca namreč, ki se kaže v dolžnosti izvedbe ukrepov za preprečitev nastanka zavarovalnega primera, najbrž ne gre razumeti v smeri, da bi opustitev omenjenih ukrepov bilo mogoče enačiti le z omembo informacije zavarovanca na navedenih omrežjih prijateljem ipd. o tem, da bo ta odsoten, da gre na dopust.«
Podobno kot preostale zavarovalnice seveda odsvetujejo tovrstno objavljanje na družbenih omrežjih. Lea Cimperman Acman iz zavarovalnice Adriatic Slovenica nam je razložila, kako na to gledajo pri njih: »Objava na družbenem mediju, da gre družina na dopust, po naših pogojih ne vpliva na veljavnost zavarovalnega kritja niti nimamo tega primera uvrščenega pod posebne nevarnostne okoliščine, zaradi katerih bi morali določati višjo premijo.«
Pri Triglavu so zelo jasni, kdaj so ropi in tatvine v nepremičninah kriti in kdaj ne: »Tatvine in ropi so kriti v vseh primerih, razen če storilec pride v prostor skozi odprto okno, katerega spodnji rob je manj kot 1,60 m od tal, in v primerih, ko je tatvino zagrešila ali pri njej sodelovala kot soudeleženec ali pobudnik oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu.«
Zavarovalnica TriglavNa podlagi opisanega scenarija bi bila torej škoda po naših zavarovalnih podlagah krita, seveda ob predpostavki, da do škode pride na vlomski način, ki je krit po zavarovalnih podlagah. Ta vključujejo dejanja, ko storilec:
1. vlomi v zaklenjen prostor (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2. odpre zaklenjen prostor s ponarejenim ključem ali z drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3. pride v zaklenjen prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;
4. vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod, in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
5. vlomi v zaklenjeno hranišče v prostorih, v katere je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;
6. odklene prostor, kjer so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride tako, kot je določeno v točkah od 1. do 5. tega odstavka ali z ropom;
7. vdre v prostor skozi odprto okno, če to ni v pritličju ali kleti;
8. ukrade stvari z balkona, ki ni v pritličju.
1. vlomi v zaklenjen prostor (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2. odpre zaklenjen prostor s ponarejenim ključem ali z drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3. pride v zaklenjen prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;
4. vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod, in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
5. vlomi v zaklenjeno hranišče v prostorih, v katere je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;
6. odklene prostor, kjer so zavarovane stvari, z originalnim ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride tako, kot je določeno v točkah od 1. do 5. tega odstavka ali z ropom;
7. vdre v prostor skozi odprto okno, če to ni v pritličju ali kleti;
8. ukrade stvari z balkona, ki ni v pritličju.
Iz Wiener Stadtische pa sporočajo: »Primera, na katerega se sklicujete, žal ne moremo komentirati, saj nam niso znane vse okoliščine ter pogodbena določila, ki so veljala za sklenjeno pogodbo. Prav tako nam ni znano, ali je stališče zavarovalnice potrdilo tudi sodišče. Načelno pa zgolj na podlagi tovrstne objave na družabnih omrežjih zahtevka za povračilo škode nastale ob vlomni tatvini ne bi bilo mogoče odkloniti.«
Koliko je takih primerov po podatkih policije?»Policija obravnava veliko število tovrstnih primerov, vendar posebej teh podatkov ne vodimo. Kljub opozarjanju pred poletno sezono z vsemi preventivnimi nasveti je tovrstnih primerov še vedno veliko. Ljudje pozabljajo na osnovno samozaščitno ravnanje. V dobi mobilnih komunikacij in spletnih aplikacij pa storilci prežijo tudi na take podatke, kot so facebook sporočila, slike s potovanj na pinterestu in drugih aplikacijah itd.«
