Neizmerna stiska: tik pred upokojitvijo ugotovila, da ji delodajalec ni plačeval prispevkov

Mnogi so regres za letni dopust že prejeli, nekateri ga še bodo (zakonski rok je 1. julij). Nekateri tudi v obrokih. Žal pa se včasih zgodi, da ga nekateri sploh ne prejmejo, čeprav bi ga morali.

Bralci ste nas opozorili na zgodbo nesrečne ženske, ki je tik pred upokojitvijo: »Manjka mi nekaj do penzije, nekje septembra bi lahko šla na borzo do penzije.« A ukvarjati se mora z delodajalcem, saj je ugotovila, da jim ni plačeval prispevkov. »Na to sem ga opozorila. A glej ga, šel je v stečaj, njegova žena pa je z novim d.o.o-jem prevzela lokale. Kako lahko izterjam neizplačane prispevke za nazaj in regres?«

Po pomoč smo se obrnili na Finančno upravo RS (Furs), od koder so nam pojasnili, da lahko vsak zavezanec v vsakem trenutku prek eDavkov odda zahtevek in tako pridobi informacijo, ali ima plačane prispevke.

Avtor članka je navedbe Fursa preveril in v nekaj minutah v predal eDavkov prejel dokument, kjer so navedeni njegov aktualen delodajalec in pretekli delodajalci, podatki o višini prispevkov in podatki o tem, ali so poravnani ali ne. Če so, je v stolpiču Podatki o plačilu besedica Da, kakor je bilo v avtorjevem primeru.

Kaj storiti, ko vem, da mi delodajalec ne plačuje prispevkov

»Furs je pristojen za pobiranje obveznih prispevkov za socialno varnost. Pristojnost pobiranja pomeni pristojnost za: obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo,« pojasnjujejo s finančne uprave. 

Delodajalce v sklopu njihovih pristojnosti ločijo na dve skupini:

1. delodajalci, ki davčnemu organu ne predložijo predpisanih obračunov prispevkov (REK obrazec) in
2. dolžniki – delodajalci, ki so davčnemu organu predložili obračun prispevkov, vendar prispevkov po obračunu niso plačali.

K prvi točki

»Ti zavezanci niso avtomatično evidentirani kot dolžniki za prispevke, čeprav niso predložili mesečnega obračuna prispevkov in iz tega naslova tudi niso plačali prispevkov,« pojasnjuje Furs. Podatke o njih pridobijo s preverjanjem podatkov o vzpostavljeni podlagi za obvezno zavarovanje zavarovancev, ki jih dnevno pridobiva od ZZZS. Podatke o teh delodajalcih FURS mesečno objavlja na svojih spletnih straneh.

»Furs že vrsto let redno izvaja nadzor nad delodajalci, ki ne predlagajo obračunov prispevkov od izplačanih plač. Stalni ukrepi Furs v zvezi z nadzorom nad prispevki so vidni v konstantnem zmanjševanju števila nepredlagateljev,« pojasnijo.

V tem primeru Furs najprej preveri, ali je bilo izvedeno izplačilo neto plače: 

• če ni bila izplačana neto plača: 

»To stori na različne načine: poziv delodajalcu k predložitvi obrazca REK obrazca oz. izjave, da plače niso bile izplačane; v primeru neodziva delodajalca tudi poziv zaposlenim k predložitvi izjave ali dokazil o prejetih izplačilih; morebitno dejansko izplačilo neto plač ugotovi v uvedenem davčno inšpekcijskem nadzoru.

Če delodajalec pri preverjanju izkaže, da neto plače zaposlenim dejansko ni izplačal, tudi ni dolžan predložiti obračuna prispevkov ter plačati prispevkov, saj po veljavnih predpisih ni določena obveznost mesečnega obračuna prispevkov, če plače dejansko niso izplačane.

Tem delodajalcem, ter njihovim zaposlenim, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - ZPIZ posreduje obvestilo, s katerim pozove delodajalca k izplačilu plače ter seznani delavca z obdobjem, na katerega se nanaša obvestilo, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda REK obrazca in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima zaposleni za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zaposlenemu, da se izreče o dejanskem prejemu plače. Zoper delodajalce, za katere se ugotovi, da plač ne izplačujejo se vodi prekrškovni postopek.«

• če je neto plača bila izplačana: 

se obveznost za plačilo prispevkov pri davčnem organu evidentira na podlagi naknadno predloženega obrazca REK, na podlagi cenitve osnove za obračun davkov in prispevkov v odločbi (na podlagi prejetih dokazil o dejanskih izplačilih s strani zaposlenih), na podlagi odločbe, izdane v postopku davčnega nadzora.

K drugi točki

»Zoper zavezance, ki ne poravnajo zapadlih davčnih obveznosti vključno s prispevki za socialno varnost v zakonskem roku, začne Furs postopke izterjave brez odlašanja, v skladu z veljavnimi predpisi in pri tem vse dolžnike obravnava enako,« pojasnjujejo. 

Čeprav ni obvezno, zavezance, ki zamujajo s plačili, pred izdajo sklepa o izvršbi najprej opomnijo na neporavnavane obveznosti, po njihovih izkušnjah se potem precejšnji del neporavnanih obveznosti poravna, hkrati pa se jim ne povzroča dodatnih stroškov.

In ko opomin ne zaleže? »Furs izvršbo začne za zapadle davčne obveznosti, ki presegajo 25 evrov. Po zakonu se namreč izvršba za izterjavo davkov ne sme začeti, če znesek davka (ki vključuje tudi zamudne obresti in stroške) ne presega 25 evrov. Davčna izvršba se praviloma začne s posegom na denarna sredstva na bančnem računu dolžnika oz. na stalne denarne prejemke dolžnika (če gre za fizično osebo). Če ta način izvršbe ni uspešen ali dolžnik nima računa oz. ne prejema rubljivih denarnih prejemkov, se uporabijo druge oblike izvršbe, npr. na denarne terjatve dolžnika, na njegove premičnine, vrednostne papirje. Na dolžnikove nepremičnine ali delež dolžnika v družbi pa je z izvršbo dovoljeno poseči šele, če davčnih obveznosti ni bilo mogoče izterjati z milejšimi ukrepi izterjave (iz prejemkov,  sredstev na računih, terjatev, VP ali premičnin). Ta postopek na predlog Furs opravi sodišče.«

Ali je izvršba učinkovita, pa je odvisno od premoženjskega stanja dolžnika: »Pri tem je potrebno upoštevati, da se z izvršbo lahko poseže le na  premoženje dolžnika, ki po zakonu ni izvzeto iz izvršbe (zarubiti ni dovoljeno denarnih prejemkov oz. premičnin, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih potreb dolžnika in so naštete v 159. in 177. členu ZDavP-2). Na premoženje, za katerega veljajo omejitve, pa je dovoljeno poseči le v ob upoštevanju omejitev  (npr. pri izvršbi na denarne prejemke in tudi sredstva na računu mora dolžniku kljub izvršbi ostati najmanj znesek v višini 76% minimalne plače. V primeru dolžnikov, ki opravljajo dejavnost, pa je na stroje, orodje, delovne priprave, surovine in polizdelke dovoljeno poseči šele po poteku 6 mesecih od zapadlosti dolga – 178. člen ZDavP-2). Skrajni ukrep uveljavljanja dolga od dolžnika, od katerega dolga ni mogoče izterjati in je insolventen, pa je predlaganje stečajnega postopka zoper dolžnika.«

Neizplačevanje plače in regresa

Če vam delodajalec ne izplačuje plače, lahko to prijavite prek eDavkov – prijavi neizplačilo plače.

Glede neizplačanega regresa bralko usmerjajo, naj se obrne na Inšpektorat RS za delo pri ministrstvu, pristojnem za delo. Na spletni strani omenjenega inšpektorata je glede pravice do regresa jasno zapisano: 

»ZDR-1 sicer glede regresa določa, da ima delavec, ki ima pravico do letnega dopusta (torej vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima tudi pravico le do sorazmernega dela regresa. Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).«

Če ugotovite nepravilnosti, vsekakor čim prej obvestite pristojne organe.