BRALEC POROČEVALEC

Mihov sosed podiral azbestno streho, po klicu na inšpektorat pa šok

Zakaj se gradbena dela konec tedna lahko izvajajo, inšpektorji pa takrat ne delajo?
Fotografija: Za odstranjevanje azbestne kritine veljajo posebni kriteriji (simbolična fotografija). FOTO: Igor Zaplatil, Delo
Odpri galerijo
Za odstranjevanje azbestne kritine veljajo posebni kriteriji (simbolična fotografija). FOTO: Igor Zaplatil, Delo

Na nas se je obrnil bralec Miha, ki je na eno izmed nedelj v oktobru ugotovil, da na bližnji sosednji stavbi, kjer bodo gradili nov objekt, podirajo streho starega. Ker je vedel, da je streha azbestna, je bil posebej pozoren na to, kako podiranje poteka; delavci so sicer imeli neke zaščitne obleke, a niso nosili mask, še bolj pa ga je zaskrbelo, ker niso polivali strehe z vodo med podiranjem in tako poskrbeli, da se v okolje ne bi dvigali nevarni delci zaradi azbesta. Prav tako niso kako drugače poskrbeli (npr. s ponjavo), da se delci ne bi dvigali v zrak in padali v okolico, kjer so se igrali otroci.

Miha je klical na Inšpektorat za okolje in prostor, kjer ga je po vztrajnem zvonjenju po njegovih besedah očitno nekam prevezalo in se mu je oglasila gospa (njenega imena se ne spomni). Dejala naj bi mu, da je nedelja in je pri kosilu ter da naj pokliče policijo na 113, čeprav mu je hkrati pojasnila, da oni pristojnosti za to nimajo. Medtem se je podiranje nevarne strehe nadaljevalo, zato je Miha res poklical policijo. Policista, ki sta prišla na prizorišče, sta Miho obvestila, da so jima delavci pojasnili, da je streha dovolj mokra zaradi dežja, ki je padal dan prej. Policista seveda nista vedela, ali kršijo kakšne izmed predpisov, ugotovila sta lahko le, da so delavci nosili maske (te morajo nositi tudi zaradi protikoronskih ukrepov).

Jim gre samo za pisanje kazni?

Na Inšpektorat se je Miha obrnil tudi naslednji dan, ko mu je dežurni inšpektor dejal, da imajo druge zadolžitve in da bi kršil navodila nadrejenih, če bi šli takoj na objekt. Pojasnil je še, da prijave razvrstijo po prioritetnem vrstnem redu.

Miho zanima, kako ukrepati v primerih, kot je njegov; dogajalo se je rušenje azbestne strehe, ki ni bila primerno zavarovana in je bilo s tem ogroženo zdravje številnih okoliških prebivalcev? Na koga se obrniti, če se gradbena dela izvajajo v soboto ali nedeljo, inšpektorat pa takrat ne dela oziroma zakaj inšpektorat konec tedna ne dela, če je dovoljeno graditi/podirati za konec tedna? Miha se čudi tako dolgemu reakcijskemu času, če pa se potencialno nevarna rušitev odvijala v realnem času in bi inšpektor to lahko ustavil še preden bi se nevarnost za okoliške prebivalce nadaljevala. Ali gre inšpektorjem samo za pisanje kazni ali za dejansko zaustavitev nedovoljenih del, se še sprašuje?

Zmotna pričakovanja ljudi?

Dolgotrajno vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči hude bolezni, vključno z malignim pljučnim rakom, mezoteliomom in azbestozo. FOTO: Vukelič Ljubo
Dolgotrajno vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči hude bolezni, vključno z malignim pljučnim rakom, mezoteliomom in azbestozo. FOTO: Vukelič Ljubo
Na inšpektoratu odgovarjajo, da na splošno med ljudmi velja kar nekaj zmotnih predstav in pričakovanj glede dela inšpektorjev, iz katerih izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo. »Žal je pričakovanje, da se mora nekdo na inšpektoratu odzvati na njegov telefonski klic v nedeljo, botrovalo tudi nezadovoljstvu vašega bralca. Inšpektorat za okolje in prostor nima dežurne telefonske številke. Kljub temu, da so na spletni strani navedene uradne ure, ki so čas poslovanja organa s strankami, lahko te vedno, tudi izven uradnih ur dajo pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora po e-pošti. Na ta način lahko priložijo tudi fotografijo, ki je dobrodošla informacija pri ugotavljanju dejstev in dokazov v inšpekcijskem postopku,« odgovarjajo na vprašanje, kako naj se ravna v takih primerih.

Prijave razvrstijo po kriterijih

Na inšpektoratu vse pobude evidentirajo in razvrstimo po nujnosti obravnave. Vsakdo si lahko prebere kriterije po katerih se pobude (prijave) razvrščajo, saj so objavljeni na spletni strani, pravijo. S temi kriteriji je inšpektorat zagotovil, da vsi inšpektorji razvrstijo in obravnavajo prijave po enakih kriterijih oziroma sistemu. »S tem smo zmanjšali tveganje osebnega presojanja, katera prijava ima prednost in tudi možnost vpliva zunanjih dejavnikov in javnosti na vrstni red obravnave prijav kot tudi na same inšpekcijske postopke in povečali učinkovitost obravnave prijav,« pojasnjujejo.

Prijave se razvrščajo v štiri range. Rok obravnave prijave je odvisen od nujnosti in od števila prijav, v nekem rangu. V prvi rang (to pomeni, da se jih vedno obravnava prioritetno, ne glede na število prijav, ki še niso bile obravnavane, pa so prispele prej) se razvrščajo prijave, iz katere je mogoče razbrati, da je ogroženo zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti.

 

​Inšpektor uvede inšpekcijski postopek na podlagi presoje navedb v prijavi, in sicer za tiste navedbe, ki nakazujejo kršitve določb predpisov, ki urejajo področje za katerega je pristojen. Poleg tega je potrebno vedeti, da po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru pobuda/prijava za inšpekcijski nadzor ni zahteva za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak podlaga za morebitno odločitev organa, da ga uvede.

Narašča ozaveščenost in število prijav

Na inšpektoratu pravijo, da ozaveščenost ljudi raste, s tem pa tudi število prijav, ki jih dobivajo. Gradbeni inšpektorji so lani prejeli 3.409 prijav, inšpekcija za okolje in naravo pa 4.401 prijav in pobud, kar je za četrtino več kot leto prej. Zaradi naraščajočih potreb za izvedbo nadzorov, so v zadnjih letih izvedli številne spremembe v organizaciji dela in notranje kontrole zastojev pri vodenju inšpekcijskih postopkov, pojasnjujejo, kako se spopadajo z višanjem števila prijav.

Kakšen je pravilen postopek odstranjevanja azbestne strehe in kdo to lahko opravlja, lahko preberete tukaj:


​Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.


Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije