Dve odprtini za odpadke, vse pa konča v istem košu (FOTO)

V Sloveniji smo že nekaj časa vajeni ločevati odpadki. Rjavi zabojniki, črni z zelenimi, modrimi in rumenimi pokrovi, so nekako stalnica. Marsikje so postavljeni tudi Zeosovi zabojniki za odpadno električno in elektronsko opremo. Po Sloveniji jih je okoli 800. Prav na zadnje nas je opozoril bralec. Na njih sta namreč dve odprtini: ena za elektronske in električne odpadke, druga za baterije. A bralec je po naključju ugotovil, da ne glede na to, v katero luknjo odvržeš odpadek v omenjeni zabojnik, ta konča v istem prostoru, saj zabojnik nima dveh ločenih prekatov, temveč le enega. »V čem je potem sploh smisel takšnega navideznega ločevanja odpadkov in ali je to sploh varno,« nas sprašuje bralec, ki ne more verjeti, da se kaj takšnega dogaja.

Na naša vprašanja se je odzval direktor Zeosa Emil Šehić. »Konstrukcijska izvedba uličnih zbiralnikov za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev je enaka in brez pregrade od prve pilotne postavitve le teh v Sloveniji leta 2014. Ker je bila postavitev uličnih zbiralnikov del projekta LIFE, so bile tako aktivnosti kot sama konstrukcija zbiralnikov predmet prijave in projektne naloge. Kot taka je bila s strani EU potrjena ter kot takšna izvedena tudi v praksi,« je jasen. Zakaj potem le dve odprtini in ne le ena? »Zbiralniki imajo zaradi učinkovitejšega ozaveščanja ter zaradi praktičnih razlogov dve odprtini. Večjo z vrtljivim bobnom, ki je namenjena oddajanju e-odpadkov, ter manjšo, kjer se v zabojnik odlagajo odpadne baterije.«

Prostor v zabojniku ni ločen zaradi varnosti pri praznjenju zabojnikov in dejstva, da praktično vsi e-odpadki v svoji sestavi vsebujejo baterije (električna orodja, telefoni, računalniki, tablice, električne igrače, TV daljinci, itd.), pravi. »Potrošnike ne usmerjamo, da pred oddajo e-odpadka ločijo baterije, saj se to izvede v nadaljnjih postopkih na lokaciji centra za obdelavo teh odpadkov. Sicer pa se baterije iz e-odpadkov večinoma pri manipulaciji ter praznjenju zbiralnikov dostikrat že same ločijo od e-odpadka (npr. baterija od akumulatorskega orodja). V nadaljnjih postopkih ravnanja s prevzetimi odpadki iz uličnih zbiralnikov se poleg ostalih nečistoč od e-odpadkov torej ločijo tudi odpadne baterije ter ločeno predajo v nadaljnjo obdelavo v center za obdelavo odpadnih baterij,« je zapisal v odgovoru in dodal, da v vseh teh letih ni bilo enega primera ogrožanja požarne varnosti zaradi takšnega načina prevzemanja e-odpadkov ter odpadnih prenosnih baterij v uličnih zbiralnikih.

Kaj na to pravijo na ministrstvu za okolje in prostor

Z ministrstva za okolje in prostor so nam preposlali odgovor Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP): 29. novembra so prejeli pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora glede zbiranja OEEO v okviru uličnih zbiralnikov nosilca skupnega načrta ravnanja z OEEO Zeos: »Pobudi je bila skladno s Kriteriji za določanje prioritet IRSOP – november 2022 dodeljena II prioriteta. Inšpekcijski nadzor še ni bil uveden. Do te pobude za nadzor nismo bili obveščeni o morebitnih težavah teh zabojnikov, kot tudi ne o požaru, ki bi bil posledica takšnega zbiranja OEEO in baterij.«

Ministristvo pa pojasnjuje: »Na podlagi Uredbe o OEEO (OEEO – Odpadna električna in elektronska oprema) in Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji je za ti dve vrsti odpadkov v Sloveniji uveljavljeno ločeno zbiranje. Pri ravnanju z odpadnimi baterijami ločimo odpadne prenosne baterije in akumulatorje (OPBA), odpadne industrijske baterije in odpadne avtomobilske baterije. Mala EE oprema (mali gospodinjski aparati, električna orodja, daljinski upravljavci, igrače,…) v veliki meri vsebuje vgrajene prenosne baterije. Med OPBA, ki se izločijo iz male OEEO in ločeno zbranimi OPBA po naravi ni razlike. Za vse pa je potrebno zagotoviti enako obdelavo. V okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti morajo proizvajalci zagotavljati enake obveznosti glede ravnanja z odpadnimi baterijami tako za ločeno zbrane OPBA kot za OPBA vgrajene v OEEO. Ker gre po naravi za enake odpadne baterije, se v okviru uličnih zabojnikov zbirajo skupaj z malo OEEO, ločeno od drugih odpadkov.« Dodajajo, da evropska zakonodaja dopušča, da so sistemi zbiranja OPBA združeni s sistemi zbiranja OEEO iz gospodinjstev, prav tako zbiranje v enako zasnovanih zabojnikih poteka še v nekaterih državah članicah EU.

Cilj je ozaveščanje

»Ulični zabojniki za zbiranje male OEEO in OPBA so bili postavljeni v okviru LIFE projekta "Gospodarjenje z E-odpadki E-cikliraj" družbe ZEOS, ki sta ga sofinancirala Evropska Komisija in MOP. Osnovni namen in cilji projekta so bili dvigniti ozaveščenost posameznikov o pravilnem ravnanju z OEEO in OPBA, spremeniti navade in vedenjske vzorce posameznikov pri ločevanju OEEO in OPBA, vzpostaviti mrežo zbiranja in trajnega ozaveščanja posameznikov o ločevanju OEEO in OPBA, vzpostaviti prvo mrežo zbiranja male OEEO (odpadnih malih aparatov) v Sloveniji in povečanje količin zbranih OEEO in OPBA v Sloveniji,« pojasnjujejo z ministrstva. Izpostavljajo še, da je bila zasnova in konstrukcija uličnih zbiralnikov enaka od njihove postavitve in je bila del prijave projekta, ki jo je potrdila Evropska komisija. »Predpisi pa podrobno ne določajo tehničnih zahtev in zasnove zabojnikov, določajo splošne zahteve za zbiranje in obdelavo OEEO in OPBA in okoljske cilje ločenega zbiranja in predelave.«

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.