Zapis, ob katerem se zgražajo Slovenci: Dobila sem vabilo ...

LJUBLJANA – Bralec Darko nas je opozoril na zapis, ki se je v zadnjih letih širil po spletu. V njem neznana ženska, ki je dobila vabilo na mamografijo v okviru programa Dora piše, da je vabilo zavrnila in je iskala »kakšno dobro študijo o škodljivosti mamografije«.



Bralec ni mogel verjeti zapisu, ki je bil na družbenih omrežjih, kot je povedal, deležen veliko zgražanja. Na program Dora smo se obrnili z vprašanjem, ali res obstaja kakšna nevarnost pri mamografiji. Vodja programa Maksimiljan Kadivec odgovarja, da je mamografija trenutno edina dokazano najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za odkrivanje začetnih bolezenskih sprememb v dojki v presejalnih programih za raka dojk po evropskih smernicah kakovosti za presejanje in diagnostiko raka dojk. Z mamografijo je mogoče odkriti majhne rakave spremembe, še preden so tolikšne, da bi si jih ženska zatipala sama pri samopregledovanju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu.

Pomembno hitro odkrivanje

Ultrazvočna preiskava dojk je priporočljiva predvsem kot dopolnilna preiskava pri mamografsko nepregledni dojki in ne more nadomestiti mamografije. Kot osnovna diagnostična metoda je ultrazvok primeren le pri mlajših od 35 let, pri katerih je mamografija slabše zanesljiva zaradi gostega žleznega tkiva. V vsakem primeru je za preventivni pregled ženske od 50. leta dalje mamografija trenutno edina dokazana metoda, ki ima tako občutljivost, da lahko odkrije začetne spremembe v dojkah, ko je zdravljenje bolezni lahko zelo uspešno.

Mamografija je rentgensko slikanje dojk na digitalnem mamografu, ki ga opravljajo posebej za program Dora izobraženi in usposobljeni radiološki inženirji. Pri slikanju vsako dojko kratkotrajno stisnejo med dve plošči (detektor in kompresorij). Vsako dojko nato slikajo v dveh projekcijah, to sta navpična in poševna smer. Dojko je treba stisniti zato, da se tkivo enakomerno razporedi, kar poveča preglednost tkiva in omogoča prepoznavo že zelo majhnih sprememb (mikrokalcinacije). Stisk dojke traja le nekaj sekund in za večino žensk ni boleč. Nekatere čutijo pri tem kratkotrajno nelagodje, le redke tudi bolečino. Zelo pomembno je, da je ženska med slikanjem čim bolj sproščena in sledi navodilom radiološkega inženirja, pravi Kadivec.

Pri stisnjeni dojki je za nastanek kakovostne slike treba tudi manj rentgenskih žarkov. Pri eni mamografiji (štiri slike) ženska prejme dozo sevanja, ki je primerljiva z dozo, ki jo vsakdo izmed nas dobi iz naravnega ozadja v dveh mesecih. Prednosti rednega slikanja so večje od tveganja, saj odkrivanje rakov lahko pomeni bistveno večjo verjetnost ozdravitve.

Izvid je lahko napačno pozitiven

S presejalno mamografijo se lahko odkrije tudi neinvazivni ali invazivni rak dojk, ki zaradi svoje neagresivne narave za časa življenja morda ne bi nikoli ogrožal ženske. Kateri rak bi in kateri ne bi ogrožal življenja žensk, ob diagnozi ni mogoče oceniti. Zato so vsi odkriti raki zdravljeni na enak način (prediagnosticiranje), še pravi vodja programa Dora in dodaja, da lahko nekatere oblike rake dojk odkrijejo tudi med dvema presejalnima mamografijama (intervalni rak). Pri večini primerov gre za hitro rastoče rake. Nekaj pa je tudi takih, ki zaradi gostega žleznega tkiva v dojki ali zaradi neenakomerne rasti niso bili prepoznani na mamografiji (napačno negativni izvid).

Kadar je ženska poklicana na dodatne preiskave zaradi sumljivih sprememb na mamografiji, ki pa se nato izkažejo za nenevarne, govorimo o napačno pozitivnem izvidu mamografije, ki pri ženski lahko povzroči stres. Za rakom dojk lahko ženske zbolijo kadar koli, tudi med dvema mamografskima slikanjema v programu Dora. Zato ženskam kljub normalnemu izvidu mamografije priporočajo redno mesečno samopregledovanje dojk, in če opazijo kakršno koli spremembo na dojkah, svetujejo obisk zdravnika, še pravi Kadivec.