Šok pri bralki: povsem ji je izpraznil račun

LJUBLJANA – Bralka je presenečeno ugotovila, da je njena kreditna kartica povsem izpraznjena. Krivec se je hitro našel: njen otrok je vzel kartico in pognal denar v Playstation Storu. Bralko je zanimalo, ali bi lahko denar ali pa vsaj del dobila nazaj.

V NLB so nam povedali, da v primeru, kot je opisan zgoraj, stranki ne morejo pomagati s storniranjem plačila. V naši največji banki strankam, da bi se izognile takim situacijam, svetujejo, da si uredijo alarm o uporabi kartice, s katerim so obveščeni o vsaki transakciji, ki bo opravljena z njihovo debetno/kreditno kartico, ter bodo tako lahko spremljali, kaj se dogaja z njihovo kartico ter ali so določen nakup, plačilo resnično opravili sami. 

Deaktivacija kartice

Za še večjo varnost strankam svetujejo začasno deaktivacijo kartic, kar lahko storijo, na primer, prek mobilne denarnice, ki omogoča, da uporabniki sami upravljajo varnostne nastavitve svojih kartic. To pomeni, da ima vsak uporabnik v svojih rokah možnost, da posamezni kartici, ki jo je vnesel v mobilno denarnico, začasno onemogoči plačila v tujini, prek spleta, dvig gotovine na bankomatu ali pa jo zaklene za uporabo. Plačilo lahko enostavno in hitro znova omogoči, ko ga spet potrebuje. Kartice z odloženim plačilom pa stranka lahko blokira ali deaktivira tudi prek mobilne banke v svoji matični poslovalnici, v kontaktnem centru, prek video klica ali spletnega klepeta.
 
»Vsekakor v dotičnem primeru mladoletnega otroka med igro s kreditno kartico staršu/stranki svetujemo (začasno) deaktivacijo kartice za spletna plačila. Znova jo lahko aktivira v trenutku, ko jo potrebuje,« pravijo v NLB.

Družinska zloraba

V Abanki ob takih primerih poudarjajo, da mora uporabnik plačilno kartico skrbno hraniti in ravnati z njo kot dober gospodar tako, da prepreči izgubo, krajo ali zlorabo. »Omenjena zloraba sicer spada v kategorijo družinskih zlorab (angl. family fraud). Ti primeri so obravnavani zelo različno. Po prijavi stranke sprožimo proces reklamacije pri ponudniku storitve/trgovcu, in če je primer ugodno rešen, stranki povrnemo reklamirani znesek. V primeru zavrnitve reklamacije pa stranke običajno pozovemo k predložitvi policijskega zapisnika, na podlagi katerega sporno transakcijo ponovno reklamiramo,« opisujejo postopek ravnanja v takih primerih.
 
Strankam priporočajo, da sprožijo postopek reklamacije takoj, ko opazijo neznane transakcije in da se naročijo na varnostno in informativno obveščanje po mobilnem telefonu o transakcijah s plačilnimi karticami in transakcijah ter stanju na računu. »Praksa je pokazala, da je tovrstni, stalni nadzor nad plačili, izvedenimi s plačilnimi karticami in izvedenimi v spletni banki, učinkovit način za zmanjšanje škode pri morebitnih zlorabah,« pravijo.
 

Se je tudi vam zgodilo kaj nenavadnega ali ste opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali video.