BRALCI POROČEVALCI

Hči ogorčena: opehariti sta hotela mamo z demenco

Objavljeno 19. november 2019 12.55 | Posodobljeno 22. november 2019 13.21 | Piše: S. N.

Najemnika sta brez strehe nad glavo, hči lastnice ju obtožuje.

Najemniki in najemodajalci se niso mogli dogovoriti. FOTO: Shutterstock
Pred tedni nas je bralka opozorila na zapis prijateljice, ki je s partnerjem želela najeti hišo. S partnerjem sta po dogovoru z vnukom lastnice uredila hišo, ki sta jo želela najeti in ki ni bila v najboljšem stanju. Čakali so le še, da se priklopi elektrika in bi se vselili, a do tega ni nikoli prišlo. Zgodbo so zato dali v javnost, da bi služila kot opozorilo pred najemodajalci, ki naj bi jih več mesecev vlekli za nos.

Lastnica hiše je starejša gospa, ki živi v domu upokojencev, njen vnuk pa se je dogovarjal z najemnikoma, da v zameno za ureditev hiše v njej en mesec živita brez plačila najemnine, ko bi uredili priklop elektrike, pa bi podpisali najemniško pogodbo. Pogodba ni bila podpisana, najemniki so povedali svojo plat zgodbe, zdaj pa predstavljamo še drugo.

Ob 300 evrov na mesec?

Na objavljeno zgodbo o domnevnem vlečenju za nos se je oglasila hči lastnice hiše, ki naj bi se oddala. Povedala je, da je njena mati dementna (v svojem zapisu je to priznala tudi najemnica), zapis najemnice, ki smo ga objavili, pa da je poln laži. Trdi, da sta potencialna najemnica in njen partner prišla v dom starostnikov v Slovenj Gradec brez dogovora in lastnico hiše hotela opeharili za 300 evrov mesečno. Lastnico naj bi po trditvah hčerke želela odpeljati na občino, da bi tam »nekaj podpisala«. Še več: najemnika naj bi v sodelovanju s prijateljico, ki je zaposlena na občini, nameravala najemnino plačevati občini, ker ta plačuje bivanje lastnici v domu upokojencev. Hči lastnice ob tem izpostavlja, da občina ni lastnica hiše.

Hči: Spregledali smo namero najemnikov 

Hči lastnice je prepričana, da so spregledali namen najemnikov, zato »sta sama odstopila in vrnila ključe hiše, ker na pošten način ni šlo izvesti natega starejše osebe«. Dodaja še, da ji je mati zato zelo hvaležna.

Hči lastnice je pojasnila tudi, da je mati pred leti hišo prepisala na vnuka, pred kratkim pa so to po sodni poti razveljavili, tako da je lastnica ponovno postala njena mati. Ker pa v zemljiški knjigi prepis lastništva še ni bil izveden, ni bilo mogoče v hiši urediti priklopa elektrike. Ko se je to ravno uredilo, torej na dan, ko so lastnica in hči dobili obvestilo, da lahko priklopijo elektriko, pa je najemnica vrnila ključ hiše, pripoveduje hči lastnice. Dodala je še, da najemnica in njen partner nista verjela, da elektrike ni mogoče priklopiti, in da sta takrat, ko sta vrnila ključe, izpraznila hišo.

Občina: Kaj takega ni možno

Na Mestni občini Slovenj Gradec (MOSG) so potrdili, da občina za lastnico hiše (ime in priimek hranimo v uredništvu) izvaja doplačilo za bivanje v institucionalnem varstvu v domu starostnikov, in sicer na podlagi zakona o socialnem varstvu in odločbe centra za socialno delo. »Nobeden od pristojnih uslužbencev MOSG ni seznanjen z okoliščinami, navedenimi v vašem vprašanju, takšen dogovor je tudi nemogoč z vidika zakonodaje, ki ureja področje socialnega varstva,« so odgovorili na naše vprašanje, ali so seznanjeni s tem, da bi se kdor koli dogovarjal o tem, da bi se najemnina za hišo plačevala prek občine.

Želela naj bi gotovino na roko

»Gospa, ki je s svojim partnerjem nameravala najeti hišo, je telefonsko kontaktirala z vodjo oddelka za prostor, varstvo okolja in gospodarjenje z občinskim premoženjem. Prvič jo je zanimalo, ali je gospa lastnica hiše in ali jo lahko sploh odda v najem glede na to, da je na nepremičninah v njeni lasti vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v korist MOSG. Drugič je gospa poklicala in sporočila, da hiše ne bo vzela v najem hiše, ker pooblaščenka gospe, to je njena hči, ne želi skleniti pisne najemne pogodbe in zahteva neposredno plačilo najemnine, torej gotovino na roke. Kot razlog naj bi hči navedla, da bi prejem plačila najemnine prek TRR vplival na obveznosti matere do občine. Navedeno načeloma drži: prejem najemnine bi vsekakor vplival na višino njenih prihodkov in najbrž tudi na višino doplačila za bivanje v institucionalnem varstvu,« so še povedali na občini o tem primeru.

Furs: To je oddajanje na črno
V konkretnem primeru bo najemno razmerje vzpostavljeno že, ko bo najemodajalec svojo nepremičnino prepustil v uporabo najemniku, so odgovorili na vprašanje, ali je takšen dogovor, kot so ga sklenili vnuk in najemnika legalen, ali pa gre za t. i. oddajanje na črno, so nam povedali pri Fursu.

Dela oziroma vlaganja najemnika v najeto stanovanje predstavljajo najemnino plačano v naravi. Na najemnino se odmeri dohodnina po stopnji 25 odstotkov tudi od celotnega zneska izvršenega vlaganja, zmanjšanega za 10-odstotne normirane stroške (to velja za leto 2019, v letu 2020 pa se davčna stopnja zvišuje na 27,5 odstotka, normirani stroški pa na 15 odstotkov) in ne samo od dejansko plačane najemnine.

Z vidika davčne zakonodaje pisna pogodba med najemnikom in najemodajalcem ni obvezna. Za nastanek davčne obveznosti je relevantno, da zavezanec (fizična oseba) z oddajanjem premoženja v najem dosega dohodek. V skladu z drugim odstavkom 5. člena zakona o davčnem postopku se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Z globo 250 do 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, določenim z zakonom. Če pa zavezanec v davčni napovedi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, globa znaša od 400 do 5000 evrov.
Deli s prijatelji