Šest dni čakala pred bolnišnico

Kdo je človekov najboljši prijatelj, je zares že kristalno jasno, a zgodbe o pasji vdanosti vendarle vsakič znova ganejo do solz. Tokrat je navdušila psička po imenu Boncuk iz Turčije, ki je vsak dan pred bolnišnico zvesto čakala svojega gospodarja.

Tekla za rešilcem

Cemal Sertuk je pred dnevi nujno potreboval zdravniško pomoč, pred njegov dom v mestu ob Črnem morju je prihitel rešilni avtomobil in možakarja odpeljal v bolnišnico. Toda Boncuk, ki v prevodu pomeni biser ali pa kar perlica, nikakor ni bila pripravljena na takšno slovo: odločena, da ljubega lastnika ne pusti izpred oči, je bela psička dirjala za vozilom vse do bolnišnice, kjer pa je morala počakati pred glavnim vhodom. A to je ni zmotilo, kajti Perlica je sklenila, da se ne bo premaknila, dokler se njen dragi Cemal ne vrne. Načrte ji je sicer malce prekrižala lastnikova hči Aynur Egeli, ki jo je prišla iskat in jo odnesla domov: a jo je Perlica že naslednje jutro ucvrla do bolnišnice in tam čakala vse do večera, ko je Aynur znova prišla ponjo.

In tako je bilo vse dni, pripoveduje bolnišnični vratar Muhammet Akdeniz: psička je bila po njegovih besedah zelo prijazna in nič kaj moteča, še več, bolnišničnemu osebju in obiskovalcem se je nadvse prikupila, ko so izvedeli za njeno zgodbo. Ves dan je stala pred vrati, vsakič ko so se ta odprla, je zvedavo pomolila glavo v notranjost, da bi morda uzrla gospodarja, a lepo vzgojena ni s tačko nikoli prestopila praga ustanove. Za potrpežljivost je bila po šestih dneh končno nagrajena: skozi vrata so na vozičku pripeljali Cemala, veselje tako lastnika kot Perlice je bilo nepopisno. »Zelo navezana sva drug na drugega in tudi jaz sem jo neizmerno pogrešal,« je povedal možakar, srečen, da je znova v družbi svoje najboljše prijateljice.