Revni kmetje gojijo travo

Albanija je dolga desetletja veljala za najbolj izolirano evropsko državo, 26 let po koncu komunizma pa se je drži prav tako nelaskav naziv največje pridelovalke marihuane na celini. A za številne revne hribovske kmete je gojenje indijske konoplje edina možnost za preživetje. »Nisem zločinec. Obup me je pripeljal do tega, da gojim konopljo,« pravi 50-letni Ilir iz okolice mesta Krujë. »Pa še tako komaj preživim,« pove možakar, ki je dolga leta delal v Grčiji, a se je zaradi gospodarske krize vrnil v domovino.

Cvetoč posel, 
a ne za kmete

Marihuana na evropskem trgu dosega lepe cene. Veliki trgovci za kilogram dobijo po 300 evrov (na črnem trgu v Grčiji in Italiji pa jo preprodajalci prodajo vsaj desetkrat dražje), kar je nekako primerljivo s ceno pol tone pšenice. Pri tem kmetje dobijo le majhen delež zaslužka. Albanija je postala tudi prehodna država za južnoameriški kokain in afganistanski heroin na poti v Evropo, zaradi česar so se še povečali pritiski na vlado v Tirani, ki želi vstopiti v Evropsko unijo. Toda zaradi težko dostopnih hribov ima albanska policija, ki jim s helikopterji pomaga tudi Italija, velike težave z iskanjem in uničevanjem polj indijske konoplje. Kriminalne tolpe obvladujejo pridelavo in trgovino z marihuano, pri čemer s pridom izkoriščajo obupane kmete, ki poskušajo nahraniti svojo družino.

Albanska policija je letos izvedla že 1250 racij in uničila več kot 2,3 milijona rastlin konoplje. Aretiranih je bilo več kot 250 ljudi, med njimi 20 skorumpiranih policistov, zaplenjenih pa je bilo okoli devet ton marihuane. Največja operacija poteka v okolici Lazarata, ki slovi kot prestolnica kanabisa. Po ocenah strokovnjakov v tem delu Albanije vsako leto pridelajo okoli 900 ton marihuane s tržno vrednostjo 4,5 milijarde evrov, kar je nekako tretjina albanskega bruto domačega proizvoda. A po ocenah strokovnjakov se stvari le premikajo, saj zaradi vseh teh racij v Evropo pride manj albanske marihuane.