Novozelandka izdelala robotski šesti prst

Verjetno ni človeka, ki ne bi kdaj pomislil, da bi mu ob vseh opravkih, ki jih ima, prav prišla še ena roka, le redki pa so najbrž premišljevali o tem, da bi lahko imeli na roki dodatni prst. Ta ideja je padla na pamet oblikovalki z univerze v Cambridgeu Dani Clode z Nove Zelandije in svojo zamisel je uresničila.

Avtorica robotskega palca je prejela nagrado za oblikovanje. 

S 3D-tiskalnikom je izdelala dodaten, šesti prst, s pomočjo katerega lahko počnete vse mogoče reči. Če ste kirurg, lahko denimo med operacijo sami snemate podrobnosti s kamero, v eni roki lahko držite najmanj eno mandarino več kot sicer, z eno roko lahko spuščate balončke iz milnice. Robotski prst deluje s pomočjo motorjev, ki ju nosimo na zapestju. Povezana sta z baterijo na roki nad komolcem in mikrokontrolerji, ki jih nosimo pritrjene na gležnje oziroma čevlje. Palec nadzorujemo s pritiskom na senzorje, ki so pod nožnima palcema. Sistem je med seboj povezan brezžično.

Dodatni prst na roki niti ni videti tako zelo nenavadno. 

Lovka namesto roke

Izdelovanje protetičnih delov telesa, ki niso nadomestek morebitnega manjkajočega uda, ampak je njihov namen povzdigniti funkcionalnost telesa na višjo raven in tako izboljšati človekovo produktivnost, je v znanstvenih krogih zadnje čase velik trend. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bomo namesto kuhinjskega robota za lažje in hitrejše pripravljanje nedeljskega kosila v trgovini mimogrede kupili kar dodatni par rok.

Clodova gre še dlje, saj med drugim raziskuje, kako bi ljudem dodala funkcionalne rastlinske ali živalske dodatke. Poleg šestega prsta je tako ustvarila nekakšno rastlinsko lovko za manekenko, ki se je rodila brez dela ene roke. Celo do kril, ki si jih bomo lahko nadeli in z njimi poleteli v zrak, se trenutno ne zdi več daleč.

Čeprav so dodatni udi uporabni in nemara mikavni, pa nam lahko njihova uporaba prinese tudi težave. Nevroznanstvenica in kolegica Clodove Tamar Makin, ki sodeluje pri nastajanju njenih robotskih dodatkov, opozarja, da ne vemo, kaj se bo zgodilo z možgani, če se bomo navadili uporabljati dodatne ude.