NEUSMILJENA ARKTIKA
Temačna skrivnost slikovitega mesta, ki ga ogrožajo mrtveci
V primeru bolezni morajo prebivalci mesto zapustiti.
Odpri galerijo
Longyearbyen je leta 1906 ustanovil Američan John Munroe Longyear, ki je tam začel kopati premog. FOTO: Getty Images
Poleg naziva najsevernejšega (78° 13′) naseljenega mesta na svetu z več kot 1000 stalnimi prebivalci ima norveško mesto Longyearbyen, administrativno središče otočja Svalbard v Atlantskem oceanu, še eno neobičajno posebnost. V mestu, ki ima okoli 2100 prebivalcev, uradno že 69 let ni nihče umrl. Kako je to mogoče? Preprosto, to so prepovedali z zakonom.
Tudi prebivalci, ki so se tam rodili in tam živeli vse življenje, morajo v primeru hude bolezni mesto zapustiti in oditi umret kam drugam. Če koga smrt prehiti in umre v mestu, njegovo truplo hitro pošljejo drugam, da ni pokopano na otoku, kjer vlada arktična klima s poletnimi temperaturami od 3 do 7 stopinj Celzija, zimske pa se spustijo v povprečju na okoli –20 stopinj Celzija (rekord je –46,3 stopinje). Za takšen nenavaden zakon pa obstaja logičen razlog. Leta 1950 so namreč ugotovili, da trupla, pokopana na mestnem pokopališču, ne razpadajo zaradi premrzlih tal, virusi v truplih lahko preživijo, zato obstaja nevarnost izbruha mnogih bolezni.
Čeprav se morda sliši kot scenarij za kakšno grozljivko, pa se je nekaj podobnega zgodilo na severu Sibirije, kjer je leta 2016 izbruhnil antraks. Vzrok so bila trupla divjih živali v zamrznjeni zemlji, ki pa se je zaradi višjih temperatur odtajala. Umrlo je ena oseba, 90 ljudi pa je potrebovalo zdravniško pomoč.
Tudi prebivalci, ki so se tam rodili in tam živeli vse življenje, morajo v primeru hude bolezni mesto zapustiti in oditi umret kam drugam. Če koga smrt prehiti in umre v mestu, njegovo truplo hitro pošljejo drugam, da ni pokopano na otoku, kjer vlada arktična klima s poletnimi temperaturami od 3 do 7 stopinj Celzija, zimske pa se spustijo v povprečju na okoli –20 stopinj Celzija (rekord je –46,3 stopinje). Za takšen nenavaden zakon pa obstaja logičen razlog. Leta 1950 so namreč ugotovili, da trupla, pokopana na mestnem pokopališču, ne razpadajo zaradi premrzlih tal, virusi v truplih lahko preživijo, zato obstaja nevarnost izbruha mnogih bolezni.
Čeprav se morda sliši kot scenarij za kakšno grozljivko, pa se je nekaj podobnega zgodilo na severu Sibirije, kjer je leta 2016 izbruhnil antraks. Vzrok so bila trupla divjih živali v zamrznjeni zemlji, ki pa se je zaradi višjih temperatur odtajala. Umrlo je ena oseba, 90 ljudi pa je potrebovalo zdravniško pomoč.
