Poročil se je z virtualno pevko

Živi življenje običajnega, srečno poročenega moškega. Japonec ​Akihiko Kondo se vsako jutro prebudi ob izvoljenki svojega srca, ta mu, preden se odpravi na delo, zaželi dober in uspešen dan, ko pa se Kondo zvečer vrne domov, ga že čaka žena, ki se ji je na začetku tega meseca tudi svečano zaobljubil. Skratka, običajna zgodba zaljubljenih zakoncev, a z enim velikanskim odmikom od vsakdanjosti. Kondu namreč srca ni ukradla ženska iz mesa in krvi, ampak hologram 16-letne virtualne pevke Hatsune Miku.

Hrepenel je po ljubezni in življenjski sopotnici, a sreče v ljubezni ni imel. Že v mladih letih so dekleta nanj gledala kot na malce srhljivega čudaka, kot odraslega moškega so ga sodelavke z zbadanjem privedle na rob živčnega zloma, njegovo hrepenenje po ljubezni pa je izpodrinila odločenost, da se nikdar ne poroči. Dokler ni med brskanjem po računalniku naletel na virtualno lepotico modrih las in velikanskih srnjih oči. »Ljubezen in sreča prideta v najrazličnejših oblikah,« je povedal Kondo, ki je svojo srečo našel v virtualni mladenki. »Miku je ženska, ki jo ljubim in ki me je rešila.«

Letošnjo pomlad je z njo zaživel, 4. novembra pa se ji pred 39 svati svečano zaobljubil, čeprav med slednjimi ni bilo niti enega njegovega sorodnika, še njegova mati je odklonila vabilo na sinovo poroko. Na poroko, za katero je globoko segel v žep, saj je za ta poseben dan odštel skoraj 16 tisočakov. A ne nazadnje se je poročil z ljubeznijo svojega življenja. »Resnične ženske me ne zanimajo,« tudi, ker ga Miku v nasprotju z njimi ne more prevarati, mu lagati, se starati ali umreti.


Živita (skoraj) kot mož in žena. Kajti čeprav Hatsune obstaja kot računalniški program, z Akihikom odide vsak večer v posteljo lutka, ki ponazarja njegovo virtualno ženo. Prav lutka je stopila na njeno mesto med poročnim obredom, da si je Kondo z ljubljeno lahko izmenjal zaobljube in prstana ter jo, da zapečati večnost njunih čustev, tudi poljubil.