FOTO: Ujeti v mrežah čakajo smrt

Delfin je bil ovit z mrežo od gobca pa do repne plavuti, medtem ko je tjulenj nosil kar 35 kilogramov odpadne ribiške opreme, je zgrožen okoljevarstvenik in morski ekolog in veterinar James Barnett, ki ga vsako leto razžalosti več in več primerov podobnih poginov morskih živali. Te se mrežam radovedno približajo in usodno ujamejo ali pa ribiško opremo spregledajo in se vanjo zapletejo. Sledovi ureznin in drugih poškodb kažejo, da se je žival nekaj časa še poskušala rešiti, a se je nazadnje morala vdati; nekaterim se je uspelo izviti iz primeža zavržene mreže, vendar so se pri tem tako poškodovale, da so poginile pozneje. O tem pričajo kadavri na obalah.

Hujše od plastike

»Z gotovostjo lahko trdim, da tjulnje ta hip najbolj ogrožajo zavržene mreže,« pravi Barnett, ki je v dolgoletni karieri opravil številne obdukcije na delfinih, kitih, tjulnjih in rjavih pliskavkah, zdaj pa je sklenil več tragičnih prizorov deliti z javnostjo v upanju, da bo ljudi spodbudil k skrbi za bitja, s katerimi si delimo planet. »Mikroplastika je seveda velika težava, a njene posledice bomo lahko ocenjevali šele čez vrsto let. Mreže pa so že zelo dobro znana grožnja in prepričan sem, da so trenutno večja neposredna nevarnost za tjulnje kakor plastika, ki jo zaužijejo,« še pove Barnett, ki že vrsto let dela v britanskem rezervatu za tjulnje v Cornwallu.

V morju je po poročilu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, FAO, okoli 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, tj. desetina vseh morskih odpadkov. Mreže so v šibki svetlobi na dnu morja skorajda nevidne, pogosto pa so zapletene ob skalne grebene ali pa plavajo po gladini. Vanje se ujame več kot 250 vrst živali, kot so želve, ribe, delfini, tjulnji, morski psi, raki, morske krave in ptiči, nevarne pa so tudi za potapljače. Ko se žival ujame v mrežo, se ji nevarno omeji gibanje, kar lahko vodi do izstradanja, hudih poškodb, infekcije in zadušitve pri tistih, ki se ne morejo prebiti do površja, da bi zajele zrak.