SPOMNIMO SE
Žižek, slovenski ambasador znanosti
Ambasador Republike Slovenije v znanosti je priznanje, staro toliko kot Slovenske novice.
Odpri galerijo
Priznanja ambasador znanja so bila prvič podeljena leta 1991 in o njih je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. Podeljevanje je nadaljevalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije oziroma od leta 2000, torej od reorganizacije teh organov, jih podeljuje ministrstvo, pristojno za znanost. O nagrajencih – med drugimi so bila merila za priznanja izkazano znanstveno delovanje v tujini, izkazan prispevek pri prenosu izvirnih znanstvenih dosežkov v Slovenijo, odmevne raziskave in aktivno članstvo v uglednih znanstvenih in strokovnih združenjih – je odločala Komisija Republike Slovenije za nagrade in priznanja, od 2006. pa o njih odloča Odbor za podelitev nagrade, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije. Sprva se je vsako leto podelilo od pet do sedem priznanj, od 1998. največ štiri in od 2006. največ tri priznanja. Leta 1991 so prva priznanja prejeli: akademik prof. dr. Robert Blinc (fizika trdne snovi), prof. dr. Ivan Bratko (umetna inteligenca), prof. dr. Vinko Dolenc (nevrokirurgija), prof. dr. Aleksandra Kornhauser (kemijsko izobraževanje in informatika), prof. dr. Dušan Mlinšek (gozdarstvo) in prof. dr. Slavoj Žižek.
Slovenija je bila 1994. sprejeta v mednarodno znanstveno združenje oz. pobudo Eureka, že po enem letu pa je dosegla izjemen uspeh. Ob prvi obletnici vstopa vanjo junija 1995 je bila namreč med udeleženci v novih projektih uvrščena v skupino najuspešnejših in prehitela denimo Italijo.
Zanimivo pa je, da Slovenija oz. slovenska znanost še leta 1995 ni dočakala novega zakona o organizaciji in financiranju raziskovalne dejavnosti, čeprav je bilo vse leto 1995 v znamenju priprav nanj. Toda predlog omenjenega zakona je bil razpet med toliko različnimi interesi stroke in bolj prikrito tudi politike, da se je rojstvo zakona odmaknilo v leto 1997.
Slovenija je bila 1994. sprejeta v mednarodno znanstveno združenje oz. pobudo Eureka, že po enem letu pa je dosegla izjemen uspeh. Ob prvi obletnici vstopa vanjo junija 1995 je bila namreč med udeleženci v novih projektih uvrščena v skupino najuspešnejših in prehitela denimo Italijo.
Zanimivo pa je, da Slovenija oz. slovenska znanost še leta 1995 ni dočakala novega zakona o organizaciji in financiranju raziskovalne dejavnosti, čeprav je bilo vse leto 1995 v znamenju priprav nanj. Toda predlog omenjenega zakona je bil razpet med toliko različnimi interesi stroke in bolj prikrito tudi politike, da se je rojstvo zakona odmaknilo v leto 1997.