30 LET
Vselej začne z zadnjo stranjo
Kot dolgoletni naročnik ima Franc Radešček še posebno izostren časnikarski čut.
Odpri galerijo
Franc Radešček je naročnik že 30 let. FOTO: MARKO FEIST
Franc Radešček ravnokar uživa na Dolenjskem, kjer ima vikend in nekaj vinograda. Sicer pa je doma v neposredni bližini, vsaj tako pravi, v času epidemije še posebno živahne baptistične cerkve. Buden opazovalec, kakršen je, opaža še kako zanimive družbene premike. Budni in radovedni ljudje pa so navadno tudi bralci. »Delo imamo naročeno zagotovo že 50 let, Slovenske novice pa …« Ko smo Ljubljančanu povedali, da je to že 30 let, saj je naročnik že od začetka, vendar tega ni vedel, se je najprej samo debelo začudil, že hip zatem so ga oblili prav prijetni občutki.
Kadar praznujemo tako okrogle in tako pomembne obletnice, kakršno praznujemo tudi letos na Slovenskih novicah, tedaj je pogled nazaj dovoljen, celo priporočljiv. Zato Franc v tem duhu ugotavlja, da je Delo bolj politične sorte, »na drugi strani pa se mi zdijo Slovenske novice veliko bolj nevtralne, pa tudi«, kot se je izrazil, »prav lepo pisano-rumene«! Ali je to, da so Slovenske novice zanj bistveno bolj zanimiv časopis, polaskal zgolj iz gole vljudnosti, ne vemo, vemo pa, da jih prebere zlahka in mimogrede, da začne vselej z zadnjo stranjo, ter da mu veliko pomenijo tudi reportažni zapisi.
Kot dolgoletni naročnik tega in onega časopisa ima Franc še posebno izostren časnikarski čut. Iz pogovora smo lahko že kmalu ugotovili, da sogovornik točno ve, kam pes taco moli, na levo ali na desno, prepričan je namreč, da bi si moral bralec sam ustvarjati svoje mnenje.
Upokojeni strojni inženir, ki je dolga leta delal za Smelt, delal za to nekdanje največje slovensko podjetje za inženiring ogromno tudi po tujini, denimo, v Libiji, izvedeli smo, da so tam gradili predvsem industrijske objekte ter bolnišnice, je bil zraven seveda tudi, kot pravi, ko se je politika leta 1999 odločila, da Smelt pokoplje. Ter se zato še toliko bolj zaveda, da je treba (pravilno) brati tudi zato, da si v koraku s časom.
Letošnje slavljenke Slovenske novice so zanj nemara najsvetlejši žarek na slovenski medijski krajini tudi zato, ker od bralca zahtevajo pravzaprav samo to, da se seznani z usodami naših rojakov.
Kadar praznujemo tako okrogle in tako pomembne obletnice, kakršno praznujemo tudi letos na Slovenskih novicah, tedaj je pogled nazaj dovoljen, celo priporočljiv. Zato Franc v tem duhu ugotavlja, da je Delo bolj politične sorte, »na drugi strani pa se mi zdijo Slovenske novice veliko bolj nevtralne, pa tudi«, kot se je izrazil, »prav lepo pisano-rumene«! Ali je to, da so Slovenske novice zanj bistveno bolj zanimiv časopis, polaskal zgolj iz gole vljudnosti, ne vemo, vemo pa, da jih prebere zlahka in mimogrede, da začne vselej z zadnjo stranjo, ter da mu veliko pomenijo tudi reportažni zapisi.
Kot dolgoletni naročnik tega in onega časopisa ima Franc še posebno izostren časnikarski čut. Iz pogovora smo lahko že kmalu ugotovili, da sogovornik točno ve, kam pes taco moli, na levo ali na desno, prepričan je namreč, da bi si moral bralec sam ustvarjati svoje mnenje.
Upokojeni strojni inženir, ki je dolga leta delal za Smelt, delal za to nekdanje največje slovensko podjetje za inženiring ogromno tudi po tujini, denimo, v Libiji, izvedeli smo, da so tam gradili predvsem industrijske objekte ter bolnišnice, je bil zraven seveda tudi, kot pravi, ko se je politika leta 1999 odločila, da Smelt pokoplje. Ter se zato še toliko bolj zaveda, da je treba (pravilno) brati tudi zato, da si v koraku s časom.
Letošnje slavljenke Slovenske novice so zanj nemara najsvetlejši žarek na slovenski medijski krajini tudi zato, ker od bralca zahtevajo pravzaprav samo to, da se seznani z usodami naših rojakov.
