30 LET
Slovenske novice je naročila žena
Ladislavu Ropiču, metalurškemu tehniku z Viča, so pri srcu vsebine, ki se dotikajo zdravja, in seveda križanke.
Odpri galerijo
Ladislav Ropič je naš dolgoletni bralec, sicer pa upokojeni metalurški tehnik, doma z Viča. Deloval je na različnih inštitutih pa tudi v Litostroju in Tovarni koles Rog, ki je toliko let pozneje le še bleda senca tistega, čemur je dolga leta služila in dajala kruh številnim. Časi se res spreminjajo, saj je bilo ne nazadnje dovolj le nekaj brutalno slabih odločitev, da je postalo prizorišče med Trubarjevo in Ljubljanico, kjer so nekoč izdelovali legendarna Rogova kolesa, na lepem leglo odpadkov, bilo jih je na tone. Vsakdo, ki je zapustil v Rogu kakršen koli pečat, si je lahko ob novici, da naj bi končno prišlo do tako nujne obnove, samo oddahnil.
Oddahnil si je gotovo tudi naš naročnik od samega začetka. Naj popravimo, na Novice se je pred 30 leti naročila njegova žena Mira, bila je učiteljica zemljepisa. Sicer pa so bili pri njih že od nekdaj naročeni na Delo, ki se Ladislavu zdi še danes bolj strokovno in bolj poglobljeno, na drugi strani pa so mu Slovenske novice že ves čas ponujale vedrino, sicer vsakodnevne, a toliko bolj življenjske pripovedi.
»Slovenske novice se mi zdijo po toliko letih pravzaprav odličen snopič branja. Imajo vse, kar potrebujem: reportaže, kroniko, v nasprotju z Delom se mi tudi zdi, da se veliko bolj dotikajo lokalnih stvari, te pa v končni fazi prinašajo med bralce tudi zelo korektno,« je govoril. »Tu pa so seveda še križanke, všeč pa mi je tudi, da so nekakšen zavetnik tradicionalističnih vsebin, saj obravnavajo celo vrsto etnoloških in zgodovinskih podrobnosti, Novice so resnično pester časopis!«
V zadnjem času so mu še posebno pri srcu priloge, zlasti tisti, ki izčrpno svetujeta o zdravju in kulinariki. Slehernik se namreč šele precej pozneje zave, kako sta v življenju pomembna prav oba elementa, zdravje in hrana.
In ko naš bralec poskrbi, da je želodec poln, poskrbi tradicionalno še za zdravje. »Zelo rad hodim,« je namreč dejal. Njegovi sprehodi so krajši ali daljši, pogosto začinjeni z obiskom kakšnega prijatelja. In dan se tako lepo zapolni in zaključi, kot se zaključuje tudi prvih 30 let Slovenskih novic. Prav letos zaznamujemo to pomembno obletnico!
Oddahnil si je gotovo tudi naš naročnik od samega začetka. Naj popravimo, na Novice se je pred 30 leti naročila njegova žena Mira, bila je učiteljica zemljepisa. Sicer pa so bili pri njih že od nekdaj naročeni na Delo, ki se Ladislavu zdi še danes bolj strokovno in bolj poglobljeno, na drugi strani pa so mu Slovenske novice že ves čas ponujale vedrino, sicer vsakodnevne, a toliko bolj življenjske pripovedi.
»Slovenske novice se mi zdijo po toliko letih pravzaprav odličen snopič branja. Imajo vse, kar potrebujem: reportaže, kroniko, v nasprotju z Delom se mi tudi zdi, da se veliko bolj dotikajo lokalnih stvari, te pa v končni fazi prinašajo med bralce tudi zelo korektno,« je govoril. »Tu pa so seveda še križanke, všeč pa mi je tudi, da so nekakšen zavetnik tradicionalističnih vsebin, saj obravnavajo celo vrsto etnoloških in zgodovinskih podrobnosti, Novice so resnično pester časopis!«
V zadnjem času so mu še posebno pri srcu priloge, zlasti tisti, ki izčrpno svetujeta o zdravju in kulinariki. Slehernik se namreč šele precej pozneje zave, kako sta v življenju pomembna prav oba elementa, zdravje in hrana.
In ko naš bralec poskrbi, da je želodec poln, poskrbi tradicionalno še za zdravje. »Zelo rad hodim,« je namreč dejal. Njegovi sprehodi so krajši ali daljši, pogosto začinjeni z obiskom kakšnega prijatelja. In dan se tako lepo zapolni in zaključi, kot se zaključuje tudi prvih 30 let Slovenskih novic. Prav letos zaznamujemo to pomembno obletnico!