30 LET
Ribja brv iz ostankov s Tromostovja
Postavili so jo leta 1991, z leti je propadala, leta 2014 pa so jo razrezali in odpeljali.
Odpri galerijo
Utrinek z Ribje brvi FOTO: MATEJ DRUŽNIK
Ribja brv je bil manjši most (brv) za pešce prek Ljubljanice, ki je ležal med Hribarjevim nabrežjem v podaljšku Gerberjevega stopnišča na levem bregu in Ribjim trgom na desnem bregu reke. Postavljena je bila leta 1991 iz ostankov nosilcev iz lepljenega lesa, ki so jih uporabili pri obnovi Tromostovja. Brv se je takoj po odprtju izkazala kot nenadomestljiva povezava za pešce med Kongresnim trgom in Staro Ljubljano.
V skladu z regulacijskim načrtom za mesto Ljubljana je brv na tem mestu predvidel že Maks Fabiani, arhitekt in urbanist, v letu 1895. Pozneje (1913.) je arhitekt Alfred Keller v okviru ureditve obrežja Ljubljanice na tem mestu predvidel stopnice do reke.
Leta 1934 je obe zamisli povzel arhitekt Jože Plečnik, saj je pri preureditvi Kongresnega trga oblikoval stopnišče k pristanu Makalonca. V naslednjih letih so različni študentje arhitekture narisali več projektnih rešitev, vse do leta 1991, ko je bila brv tudi zgrajena. O tem se je na veliko pisalo, za šanki pa ogovarjalo.
Brv je z leti propadala, zato so v letu 2004 opravili impregnacijo poškodovanih lesenih delov in zamenjali dotrajane dele konstrukcije ter zaščitili oziroma zamenjali dotrajane jeklene dele brvi.
Spet je bila potrebna sanacija leta 2011, ko je Zavod za gradbeništvo Slovenije izdal mnenje o stanju lesene brvi, v katerem so predlagali, da se zaradi močnih poškodb glavnih nosilcev, zaradi česar ni več primerna za uporabo, celotna brv čim prej zamenja. Sedmega julija 2014 dopoldne so leseno Ribjo brv razrezali in odpeljali. Slovenske novice so ta dogodek – razumljivo – popisale.
Na njenem mestu so konec septembra 2014 po načrtih na natečaju izbranega arhitekturnega biroja Arhitektura d. o. o. in inženirskega podjetja Ponting d. o. o. odprli prenovljeno minimalistično brv iz jeklene konstrukcije in s steklenimi ograjami. Zaradi izkušenj z Mesarskega mostu ima ogrevana tla, kar naj bi preprečevalo poledenitev pohodne površine.
V skladu z regulacijskim načrtom za mesto Ljubljana je brv na tem mestu predvidel že Maks Fabiani, arhitekt in urbanist, v letu 1895. Pozneje (1913.) je arhitekt Alfred Keller v okviru ureditve obrežja Ljubljanice na tem mestu predvidel stopnice do reke.
Leta 1934 je obe zamisli povzel arhitekt Jože Plečnik, saj je pri preureditvi Kongresnega trga oblikoval stopnišče k pristanu Makalonca. V naslednjih letih so različni študentje arhitekture narisali več projektnih rešitev, vse do leta 1991, ko je bila brv tudi zgrajena. O tem se je na veliko pisalo, za šanki pa ogovarjalo.
Brv je z leti propadala, zato so v letu 2004 opravili impregnacijo poškodovanih lesenih delov in zamenjali dotrajane dele konstrukcije ter zaščitili oziroma zamenjali dotrajane jeklene dele brvi.
Spet je bila potrebna sanacija leta 2011, ko je Zavod za gradbeništvo Slovenije izdal mnenje o stanju lesene brvi, v katerem so predlagali, da se zaradi močnih poškodb glavnih nosilcev, zaradi česar ni več primerna za uporabo, celotna brv čim prej zamenja. Sedmega julija 2014 dopoldne so leseno Ribjo brv razrezali in odpeljali. Slovenske novice so ta dogodek – razumljivo – popisale.
Na njenem mestu so konec septembra 2014 po načrtih na natečaju izbranega arhitekturnega biroja Arhitektura d. o. o. in inženirskega podjetja Ponting d. o. o. odprli prenovljeno minimalistično brv iz jeklene konstrukcije in s steklenimi ograjami. Zaradi izkušenj z Mesarskega mostu ima ogrevana tla, kar naj bi preprečevalo poledenitev pohodne površine.
