30 LET
Neprimeren čas za Kocbeka
Že ob osamosvojitvi leta 1991 sta izšla dnevnika iz let 1945 in 1946.
Odpri galerijo
Edvard Kocbek FOTO: Delo
Leta 1993 je pri Cankarjevi založbi, ki je danes ni več, izšel Dnevnik 1947 našega disidenta, pisatelja in misleca Edvarda Kocbeka. Urednik Mihael Glavan je moral prebrati več tisoč strani njegovih zapisov iz povojnega obdobja, kar ni bilo preprosto. Kocbek je imel zelo samosvojo pisavo, zato je ob izidu dnevnika ostalo še kakšnih 10 besed, ki jih ni mogel prebrati in je mesece ugibal njihov pomen. Že ob osamosvojitvi leta 1991 sta izšla dnevnika iz let 1945 in 1946.
Na sicer kar preveč pozabljenega Kocbeka smo postali pozorni v osemdesetih zaradi teženj po samostojnosti in zaradi želje po objektivni analizi povojnega dogajanja. Dnevniki so popolnoma avtentični, natis je verodostojna slika Kocbekovih zabeležk, v katerih natančno in objektivno popisuje dogodke v družbi, hkrati pa sam sebi zastavlja vprašanja in izrazi svoja mnenja, ki so bila vselej zanimiva. Ob navdušenju nad novimi dnevniki so jih nekateri hote prezrli. Glavan je takrat namignil: »Časi niso primerni za Kocbeka, kot ni bil nobeden.«
Na sicer kar preveč pozabljenega Kocbeka smo postali pozorni v osemdesetih zaradi teženj po samostojnosti in zaradi želje po objektivni analizi povojnega dogajanja. Dnevniki so popolnoma avtentični, natis je verodostojna slika Kocbekovih zabeležk, v katerih natančno in objektivno popisuje dogodke v družbi, hkrati pa sam sebi zastavlja vprašanja in izrazi svoja mnenja, ki so bila vselej zanimiva. Ob navdušenju nad novimi dnevniki so jih nekateri hote prezrli. Glavan je takrat namignil: »Časi niso primerni za Kocbeka, kot ni bil nobeden.«
