30 LET
Najprej karikaturo in ocvirk
Radgončanka Cvetka Gajer pravi, da Slovenske novice prebira vsako jutro ob kavi.
Odpri galerijo
Cvetka s svojim izvodom FOTO: Oste Bakal
Prav zanimivo je prisluhniti mnogim našim dolgoletnim naročnikom, ki Slovenske novice že tri desetletja prejemajo na dom. Razlogi, da so postali naročniki, so sila različni. Nekateri so naročnino prejeli kot darilo, drugi so se raje naročili, kot da bi vsak dan morali stopiti do kioska, kjer jih je morda zmanjkalo.
Zanimiva je tudi zgodba Cvetke Gajer iz Partizanske ulice v središču Gornje Radgone, ki Novice bere vse od začetka. »Delala sem v Mercatorjevi trgovini. Hitro sem zasledila nov časopis Slovenske novice, ki so jih vsi kupovali. Tudi meni so bile zelo všeč in sem jih nekaj časa kupovala, nato pa sem si jih naročila, kajti včasih, ko sem bila v popoldanski izmeni, sem ostala brez svojega izvoda.«
Tako je Cvetki Slovenske novice že skoraj 30 let prinašal raznašalec, zadnje čase pa kar pismonoša.
»Preberem jih ob kavi. Ker pa imajo Novice naročene tudi sosedje, včasih že dopoldne pokomentiramo dogodke in napovedi.«
Najprej pogleda zadnjo stran, karikaturo, ocvirk in šale, nato reši križanke, večje in daljše prispevke prebere nazadnje, prav tako šport. Nato pregleda, ali se kaj piše o njenem kraju in okoliških vaseh.
Cvetka priznava, da je ostala naročnica zlasti zato, ker je s časopisom zadovoljna. Sodeluje tudi v nagradnih igrah. Tako smo ji polepšali dan, ko je prejela nagrado akcije Poletje s Slovenskimi novicami.
Sogovornica ima tri sinove, Bena, Gorana in Vojka, tri snahe, tri vnukinje in tri vnuke, ki so ji v veliko veselje.
Z možem Benjaminom živita sama v bloku, a mož je pogosto na terenu. Nekoč je bil voznik tovornjaka in je veliko vozil po Evropi, v zadnjih letih pa je, s sinom Vojkom, monter v Nemčiji, kjer tri tedne dela, četrti teden pa je doma.
»Kljub temu mi ni dolgčas, saj se rada sprehajam s kužkom, ki mi nenehno dela družbo.«
Kot rečeno je s Slovenskimi novicami zadovoljna: »Moti pa me, da v mestu Gornja Radgona nimamo raznašalca, kajti takrat smo imeli časopis v nabiralniku že v zgodnjih jutranjih urah, zdaj pa ... Ne vem, ali se ne bi našel nekdo, ki bi raznašal Slovenske novice?«
Zanimiva je tudi zgodba Cvetke Gajer iz Partizanske ulice v središču Gornje Radgone, ki Novice bere vse od začetka. »Delala sem v Mercatorjevi trgovini. Hitro sem zasledila nov časopis Slovenske novice, ki so jih vsi kupovali. Tudi meni so bile zelo všeč in sem jih nekaj časa kupovala, nato pa sem si jih naročila, kajti včasih, ko sem bila v popoldanski izmeni, sem ostala brez svojega izvoda.«
Tako je Cvetki Slovenske novice že skoraj 30 let prinašal raznašalec, zadnje čase pa kar pismonoša.
»Preberem jih ob kavi. Ker pa imajo Novice naročene tudi sosedje, včasih že dopoldne pokomentiramo dogodke in napovedi.«
Najprej pogleda zadnjo stran, karikaturo, ocvirk in šale, nato reši križanke, večje in daljše prispevke prebere nazadnje, prav tako šport. Nato pregleda, ali se kaj piše o njenem kraju in okoliških vaseh.
Cvetka priznava, da je ostala naročnica zlasti zato, ker je s časopisom zadovoljna. Sodeluje tudi v nagradnih igrah. Tako smo ji polepšali dan, ko je prejela nagrado akcije Poletje s Slovenskimi novicami.
Sogovornica ima tri sinove, Bena, Gorana in Vojka, tri snahe, tri vnukinje in tri vnuke, ki so ji v veliko veselje.
Z možem Benjaminom živita sama v bloku, a mož je pogosto na terenu. Nekoč je bil voznik tovornjaka in je veliko vozil po Evropi, v zadnjih letih pa je, s sinom Vojkom, monter v Nemčiji, kjer tri tedne dela, četrti teden pa je doma.
»Kljub temu mi ni dolgčas, saj se rada sprehajam s kužkom, ki mi nenehno dela družbo.«
Kot rečeno je s Slovenskimi novicami zadovoljna: »Moti pa me, da v mestu Gornja Radgona nimamo raznašalca, kajti takrat smo imeli časopis v nabiralniku že v zgodnjih jutranjih urah, zdaj pa ... Ne vem, ali se ne bi našel nekdo, ki bi raznašal Slovenske novice?«
