30 LET
Na Hrvaško le s potnim listom
Pred osamosvojitveno vojno smo s Hrvati načrtovali 34 mejnih prehodov ali nobenega, zdaj jih imamo 57.
Odpri galerijo
Miljenko Licul z oblikovanim slovenskim potnim listom FOTO: Igor Mali
Danes se nam zdi nenavadno, saj je meja s Hrvaško bolj ali manj odprta, prehodna, če odmislimo gnečo in kolone v turistični sezoni. Dovolj je, da pokažemo osebno izkaznico, policist le odtipka naše ime v računalnik in preveri, ali nismo na seznamu kriminalcev.
Konec maja 1991, se pravi nekaj tednov pred osamosvojitveno vojno, so se na Otočcu srečali predstavniki Slovenije in Hrvaške na pogovorih o številu mejnih prehodov na naši južni meji in o režimu, ki ga bodo vzpostavili.
Predlogi so deževali z obeh strani. Po eni, bolj rigorozni različici naj bi imeli kar 34 prehodov. Po drugi naj bi jih bilo precej manj, nekateri pa so celo predlagali, da jih sploh ne bi bilo in bi se lahko slovenski in hrvaški državljani prosto gibali po ozemlju obeh držav.
Izkazalo se je, da je slednji predlog le ideja najbolj dobronamernih in hkrati naivnih, saj so se stvari začele hitro zapletati.
No, danes imamo 57 mejnih prehodov, od tega 32 za mednarodni promet in 25 za lokalni.
Ob koncu pogovorov na Otočcu je bilo znano le, da čez mejo ne bo mogoče brez potnega lista. Takrat smo imeli prototip potnega lista že pripravljen, bil je modre barve in evropskih dimenzij (13,4 x 9 cm), a z njim ne bi daleč prišli, saj smo bili maja 1991 še vedno v Jugoslaviji, ki je bila priznana država. Z listinami smo morali čakati do priznanja.
No, danes je slovenski potni list rdeč, oblikoval ga je Miljenko Licul, z njim lahko potujemo v 179 držav sveta, ne da bi morali zaprositi za vizum. Kar nas po Henleyjevem indeksu najboljših oziroma najvplivnejših potnih listov uvršča na deseto mesto.
Konec maja 1991, se pravi nekaj tednov pred osamosvojitveno vojno, so se na Otočcu srečali predstavniki Slovenije in Hrvaške na pogovorih o številu mejnih prehodov na naši južni meji in o režimu, ki ga bodo vzpostavili.
Predlogi so deževali z obeh strani. Po eni, bolj rigorozni različici naj bi imeli kar 34 prehodov. Po drugi naj bi jih bilo precej manj, nekateri pa so celo predlagali, da jih sploh ne bi bilo in bi se lahko slovenski in hrvaški državljani prosto gibali po ozemlju obeh držav.
Izkazalo se je, da je slednji predlog le ideja najbolj dobronamernih in hkrati naivnih, saj so se stvari začele hitro zapletati.
No, danes imamo 57 mejnih prehodov, od tega 32 za mednarodni promet in 25 za lokalni.
Ob koncu pogovorov na Otočcu je bilo znano le, da čez mejo ne bo mogoče brez potnega lista. Takrat smo imeli prototip potnega lista že pripravljen, bil je modre barve in evropskih dimenzij (13,4 x 9 cm), a z njim ne bi daleč prišli, saj smo bili maja 1991 še vedno v Jugoslaviji, ki je bila priznana država. Z listinami smo morali čakati do priznanja.
No, danes je slovenski potni list rdeč, oblikoval ga je Miljenko Licul, z njim lahko potujemo v 179 držav sveta, ne da bi morali zaprositi za vizum. Kar nas po Henleyjevem indeksu najboljših oziroma najvplivnejših potnih listov uvršča na deseto mesto.
