30 LET
Mariborčani in prekrščevanje ulic
Kot pišejo Slovenske novice iz tistega časa, je menda najbolj odmevalo prepričanje, da naj bi preimenovali Partizansko cesto.
Odpri galerijo
Partizanska cesta v Mariboru FOTO: DRAGIŠA MODRINJAK
O tem, kakšne politične igrice so se – in se še – dogajale ob imenovanjih kake od ulic v Ljubljani, je znano, vendar naj bo pozabljeno.
Da se bo sprehajalnim potem na severni strani grajskega pobočja reklo ovinki, je odločil že župan Ivan Hribar na začetku prejšnjega stoletja. Da ne bi bilo zmede, o katerih ovinkih je govor, je nato ljubljanska komisija mestnega sveta predlagala, da se enim ovinkom pravi Ovinki Vodnikov trg, drugim pa Ovinki Streliška ulica, pač po točki, kamor vodijo.
Vendar pustimo to ob strani in se vrnimo v leto 1991. V Maribor. V začetku oktobra tistega leta sta namreč Kulturni forum Maribor in Zgodovinsko društvo Maribor vabila Mariborčane na okroglo mizo o preimenovanju mariborskih trgov in ulic.
Eden najbolj glasnih je bil kulturnik Andrej Brvar, o njem pa je predsednik mariborskih zgodovinarjev dejal: »Sam ne nameravam pisati pesmic, on pa naj se ne spušča v mojo stroko.« Kot pišejo Slovenske novice iz tistega časa, je menda najbolj odmevalo prepričanje, da naj bi preimenovali Partizansko cesto, na tapeti pa je bil – razumljivo – tudi Edvard Kardelj.
Da se bo sprehajalnim potem na severni strani grajskega pobočja reklo ovinki, je odločil že župan Ivan Hribar na začetku prejšnjega stoletja. Da ne bi bilo zmede, o katerih ovinkih je govor, je nato ljubljanska komisija mestnega sveta predlagala, da se enim ovinkom pravi Ovinki Vodnikov trg, drugim pa Ovinki Streliška ulica, pač po točki, kamor vodijo.
Vendar pustimo to ob strani in se vrnimo v leto 1991. V Maribor. V začetku oktobra tistega leta sta namreč Kulturni forum Maribor in Zgodovinsko društvo Maribor vabila Mariborčane na okroglo mizo o preimenovanju mariborskih trgov in ulic.
Eden najbolj glasnih je bil kulturnik Andrej Brvar, o njem pa je predsednik mariborskih zgodovinarjev dejal: »Sam ne nameravam pisati pesmic, on pa naj se ne spušča v mojo stroko.« Kot pišejo Slovenske novice iz tistega časa, je menda najbolj odmevalo prepričanje, da naj bi preimenovali Partizansko cesto, na tapeti pa je bil – razumljivo – tudi Edvard Kardelj.
