30 LET
Je prekop Donava–Jadran mrtev?
V devetdesetih so strokovnjaki in politiki preigravali idejo, kako vodno povezati Donavo z Jadranom.
Odpri galerijo
Prekop Majna–Donava FOTO: Wkp
Nekako tako kot britanski premier Boris Johnson sanja o mostu med Škotsko in Severno Irsko, pa inženirji zmajujejo z glavo, so poslanci slovenskega parlamenta tik pred 1. aprilom obravnavali evropski predlog o plovni poti Argonavtica, ki bi povezala Donavo z Jadranskim morjem.
Gre za veleprojekt, ki naj bi ustvaril plovno pot od Donave prek Drave, Dravinje, Voglajne, Savinje, Save, Ljubljanice, Idrijce in Soče do morja.
Argonavtica naj bi bila 630 kilometrov dolg vodni kanal, največji del, kar 350 kilometrov, bi potekal čez Slovenijo, 180 kilometrov čez Madžarsko, 60 skozi Hrvaško in 40 kilometrov po Italiji. Koliko bi stal megalomanski evropski projekt, še nihče ni izračunal.
Je pa dejstvo, da bi ključno povezal območje srednje in vzhodne Evrope s pristanišči na severu Jadranskega morja, se pravi s Trstom, Benetkami in seveda s Koprom. Tako bi denimo Budimpešto, Dunaj, Bratislavo, Beograd ... neposredno povezali s Sredozemljem, ki je v tem pogledu okno v svet. Da je to mogoče, so na svoj način dokazali že argonavti, ki so šli iskat zlato runo in so po Savi in Ljubljanici priveslali do Ljubljane in Vrhnike, od tam naprej pa so svoje ladje kotalili na hlodih do Vipave in pluli naprej proti Jadranskemu morju.
Nekateri so prekop Argonavtica primerjali s prekopom Majna–Donava, ki so ga odprli leta 1992 in je dolg 171 kilometrov ter dejansko povezuje delto Rena pri Rotterdamu na Nizozemskem z delto Donave na Črnem morju v Romuniji.
Nihče ne ve, koliko bi stal prekop Argonavtica, a iz Evrope so prihajali namigi, naj nas ne skrbi, saj gre za evropski projekt. A prve ocene govorijo, da bi gradnja trajala 15 let. Natanko toliko kot gradnja južne železnice Dunaj–Ljubljana–Trst. No, tako dolgo smo gradili tudi predor Markovec pri Kopru, ki je dolg natanko 2200 metrov. Od opisanih idej je minilo kar 26 let, pa nismo zasadili niti lopate. Če je takrat stvar izpadla bolj kot prvoaprilska šala, je dejstvo, da prav taki projekti danes dobivajo zalet.
Gre za veleprojekt, ki naj bi ustvaril plovno pot od Donave prek Drave, Dravinje, Voglajne, Savinje, Save, Ljubljanice, Idrijce in Soče do morja.
Argonavtica naj bi bila 630 kilometrov dolg vodni kanal, največji del, kar 350 kilometrov, bi potekal čez Slovenijo, 180 kilometrov čez Madžarsko, 60 skozi Hrvaško in 40 kilometrov po Italiji. Koliko bi stal megalomanski evropski projekt, še nihče ni izračunal.
Je pa dejstvo, da bi ključno povezal območje srednje in vzhodne Evrope s pristanišči na severu Jadranskega morja, se pravi s Trstom, Benetkami in seveda s Koprom. Tako bi denimo Budimpešto, Dunaj, Bratislavo, Beograd ... neposredno povezali s Sredozemljem, ki je v tem pogledu okno v svet. Da je to mogoče, so na svoj način dokazali že argonavti, ki so šli iskat zlato runo in so po Savi in Ljubljanici priveslali do Ljubljane in Vrhnike, od tam naprej pa so svoje ladje kotalili na hlodih do Vipave in pluli naprej proti Jadranskemu morju.
Od Donave do Jadrana FOTO: Slovenske Novice
Nekateri so prekop Argonavtica primerjali s prekopom Majna–Donava, ki so ga odprli leta 1992 in je dolg 171 kilometrov ter dejansko povezuje delto Rena pri Rotterdamu na Nizozemskem z delto Donave na Črnem morju v Romuniji.
Nihče ne ve, koliko bi stal prekop Argonavtica, a iz Evrope so prihajali namigi, naj nas ne skrbi, saj gre za evropski projekt. A prve ocene govorijo, da bi gradnja trajala 15 let. Natanko toliko kot gradnja južne železnice Dunaj–Ljubljana–Trst. No, tako dolgo smo gradili tudi predor Markovec pri Kopru, ki je dolg natanko 2200 metrov. Od opisanih idej je minilo kar 26 let, pa nismo zasadili niti lopate. Če je takrat stvar izpadla bolj kot prvoaprilska šala, je dejstvo, da prav taki projekti danes dobivajo zalet.
