Iz starih vojaških cunj so naredili bakle

To ni bilo pred 30 leti, ampak se mi zdi, kot da bi bilo včeraj,« se enega od najlepših dogodkov ob rojevanju naše države še zelo dobro spominja 73-letni Janez Brojan. Mojstranski alpinist in gorski reševalec je bil vodja ekipe 21 gorskih reševalcev, ki so imeli 12. junija 1991, torej slaba dva tedna pred osamosvojitvijo, prav posebno skrivno nalogo. Na začetku maja so ga namreč poklicali iz Vile Podrožnik, iz organizacijskega odbora za proslavo ob osamosvojitvi, in ga povprašali, če bi lahko pripravil izobešenje slovenske zastave na Triglavu. Posnetke so potrebovali, da so jih predvajali na osrednji proslavi ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije.

Seveda je z veseljem prevzel to funkcijo. V največji tajnosti je zbral 20 gorskih reševalcev in se lotil izdelave desetmetrskega droga, na katerem je zavihrala trobojnica. »Zastavo so nam pripeljali iz Ljubljane, jaz pa sem kupil cevi in jih pripravil tako, da smo jih nato na vrhu sestavili. Zastava je bila brez grba, saj se takrat še ni vedelo, kakšna bo v samostojni Sloveniji. Šele 12. junija so nastopile prave razmere za dogodek. Tistega dne sem bil še v službi in ves čas sem hodil ven gledat, kakšno je vreme. Bo, kar bo, sem si rekel in se odločil. Ob 14. uri smo bili že zbrani, po nas je prišel helikopter. Nihče iz skupine sploh ni vedel, za kaj gre. Rekel sem jim, da gremo na turno smuko,« pripoveduje takratni načelnik Gorske reševalne službe (GRS) Mojstrana, sicer tudi eden od znamenite alpinistične skupine Mojstranške veverice.

Ko so gorski reševalci vse pripravili na vrhu, kjer je Aljažev stolp še tičal pod najmanj tremi metri snega, postavili drog in razvili šest metrov dolgo zastavo, se je ob 17. uri začelo snemanje. Na vrhu Triglava je bil tudi Delov fotograf Joco Žnidaršič, ki je posnel znamenite posnetke od blizu, iz helikopterja pa sta izobešenje spremljala naš Mirko Kunšič, dolgoletni dopisnik Slovenskih novic z Gorenjske, in snemalec RTV Slovenija Janez Kališnik.

Ko je Slovenijo objela noč, je bil na vrsti še drugi del snemanja. S seboj so gorski reševalci sicer prinesli bakle za večerne posnetke, a so se izkazale za neuporabne. Tudi to neprijetnost je odpravil Janez Brojan, saj je imel pripravljeno tudi škatlo starih vojaških cunj. Te so narezali na trakove, ovili okoli bakel, jih namočili z nafto in lepo so zagorele.
Med obujanjem spominov na dogajanje pred 30 leti se marsikomu rade orosijo oči. So se jokali tudi tistega dne, ko so s simboličnim razvitjem zastave že vse pripravili na odhod Slovenije iz Jugoslavije? »Ah, ne, kakšne solze neki! Bilo nam je v veliko čast, da smo to lahko storili, a za solze ni bilo časa, saj smo imeli polne roke dela s pripravami. Res pa je, da je bil prav neverjeten dan! Imeli smo izjemen sončni zahod in senca Triglava je segala skoraj do Ljubljane!«

Zastavo so potem sneli, drog razstavili in se spustili do Kredarice, kjer so se veselili še dolgo v noč. Naslednje jutro so odsmučali v dolino Kot, kjer je bilo snega še čisto do dna, posnetki njihovega dejanja pa so že zdavnaj postali pomemben del naše zgodovinske dediščine in izjemen spomin na tisti lepi junijski dan, ko je z vrha našega očaka prvič v zgodovini zaplapolala zastava, ki je predstavljala našo samostojno državo. T